Kultura
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.9 od 16 glasov Ocenite to novico!
srednji spol, feminizacija, maskulinizacija, sprememba spola, slovnični spol
Marsikateri slovenski govor je samostalnike srednjega spola oblikovno priličil samostalnikom moškega spola. Foto: MMC RTV SLO
srednji spol, feminizacija, maskulinizacija, sprememba spola, slovnični spol
Maskulinizacija in feminizacija nevter sta v slovenskih narečjih zelo razširjen pojav, kljub temu pa trditve, da srednji spol v slovenskih govorih izginja, ni posploševati, saj so narečja v tem pogledu izredno raznolika in so tudi domiselno razvila nekatere nove pomene in pravila rabe. Foto: MMC RTV SLO
Slovenski lingvistični atlas, SLA
Vprašanju feminizacije in maskulinizacije se posveča tudi Slavistični lingvistični atlas (SLA), vendar šele v slovničnem (nebesednem) delu, na katerega bo treba še malo počakati. Ključni sta vprašanji po zvezah "lepa dekleta", "velika mesta" in "sonce je otemnelo", ki pa se bosta dopolnili še z drugimi, ki se tičejo srednjega spola (gre za vprašanja št. 334, 577, 715, 810, 813, 834 itd.). Prvi zvezek SLA (človeško telo, bolezni) je izšel 2011, drugi (kmetija) pa lani. Foto: Naslovnica SLA, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
srednji spol, feminizacija, maskulinizacija, sprememba spola, slovnični spol
Da razlaganje spremembe spola ni enoznačno, hitro pokažejo primeri iz živega govora, ki ohranjajo zdaj ta, zdaj oni vidik srednjega spola. Foto: MMC RTV SLO
srednji spol, slovnični spol, sprememba spola, feminizacija, maskulinizacija, tele, teleta, teleti, domače živali, krava, slovenska narečja
Takole stanje v narečjih prikazuje lingvistična geografija: črta (izoglosa) objema kraje, koder se govori dana beseda ali njena specifična oblika. Vidimo lahko, da oblika teleta, ki je enaka knjižni, prevladuje na območju nekdanje Kranjske pa vse do morja, na skrajnem zahodu in po jezikovnih otokih na vzhodu, oblika teleti pa je najpogostejša na Štajerskem in Koroškem (podatki za narečja zahodno od Podjune so pomanjkljivi - in / označujeta, da vprašani niso znali odgovoriti oz. vpraševalec ni zastavil vprašanja), čeprav je ravno v teh dveh deželah feminizacija v ednini zelo pogosta. To kaže na drugačno dojemanje različnih samostalnikov srednjega spola oz. obstoj več pomenskih skupin - besede za živa bitja se torej obravnavajo drugače kot besede, ki izražajo dele telesa ali orodje in pripomočke. Vendar pa tudi oblika teleta še ne zagotavlja, da je srednji spol v celoti ohranjen. Foto: Rok Dovjak

Dodaj v

Jezikovni spletovalec: Feminizacija in maskulinizacija ‒ oz. zakaj si ne bi jezika poenostavili kar sami?

Ali lingvistični proces, kjer beseda srednjega spola dejansko prevzame obliko ženskega ali moškega spola ‒ in to še posebej v slovenskih narečjih!
28. junij 2017 ob 06:42
Ljubljana - MMC RTV SLO

Velikokrat slišimo, da pozabljamo na pravilno rabo rodilnika, manj pogosto pa govorimo o prav tako pogostem pojavu, ki zadeva srednji spol. Kaj se dogaja z njim v narečjih in splošnem pogovornem jeziku?

V sodobnih slovenskih narečjih (se zdi, da) srednji spol oz. nevtrum izginja oz. ne obstaja. Na Štajerskem lahko slišimo npr. "Hišnik je posadil nove dreve". Teh in njim podobnih primerov je nešteto, strokovno pa temu jezikovnemu pojavu pravimo feminizacija ali maskulinizacija nevter, torej prehod samostalnikov srednjega spola v ženski oz. moški spol. Druga osrednja narečja je v neposredni povezavi z maskulinizacijo oblikovala tudi redukcija samoglasnikov, posledica obojega pa je izenačevanje spolov: "… əldje so kopal´ ta živ srebro".

Srednji spol v slovenščini je dejansko nekaj posebnega
V osnovni obliki, tj. imenovalniku ednine, se na -o končujejo prevzete besede, kot je npr. tabasco oz. tabasko, pano, triko, ringlo in skiro, pa tudi npr. korito, pero, pivo, sidro, pa truplo, telo ali zijalo in gobezdalo, pa še nekatera moška imena, npr. Janko ali Branko. Na -e pa se končujejo npr. dete, dekle, tele, sleme ali Pohorje, tudi terme in moška imena, kot so Jože, Jure, Tine ali Tone. Čeprav se končujejo na -a, pa so srednjega spola tudi množinski samostalniki, vezani npr. na dele stanovanja, kot so vrata ali tla, pa tudi npr. življenjsko pomembni človekovi organi, denimo pljuča ali jetra. Enako velja za teme in srce ter številne parne dele telesa, ki so prav tako srednjega spola, npr. koleno, rebro, stegno, oko, uho, stopalo; lice, zapestje itd. Zakaj toliko izjem? Prevzete besede so namreč navadno moškega spola, ne glede na končnico, vedno pa moramo tudi upoštevati, da končnici -o in -e srednji spol označujeta le v ednini, v množini pa ju nadomešča -a.

Podaljševanje osnove samostalnikov srednjega spola
Pri nekaterih samostalnikih srednjega spola je zaradi podaljševanja osnove dobrodošla dodatna previdnost, saj je ta sprememba pogosto knjižna in zato nujna – včasih pa tudi narečna in knjižno neustrezna. Osnova besed se v neimenovalniških sklonih lahko podaljša s -t- (npr. dekleta), -s- (npr. slovesa) ali z -n- (npr. imena). Koroški govori imajo, denimo, namesto knjižnega "peresa" ali "ušesa" kar "pereta" in "ušeta".

Feminizacija in maskulinizacija nevter
Sredstvo za izražanje srednjega spola pri samostalnikih je glas oz. črka, torej končnice, in sicer -o oz. -e. Zanimivo je, da so končnice samostalnikov srednjega spola le izjemoma drugačne od končnic za moški spol, tj. zgolj v imenovalniku in tožilniku, drugod pa so končnice skupne. V neknjižnem jeziku zato načeloma prihaja do glasovnih izenačitev tudi v tistih sklonih, ki se knjižno sicer razlikujejo. Npr. "dreve" je oblikovno enako kot "lipe", pravilno pa bi bilo "drevesa".

Feminizacija nevter je neknjižni jezikovni pojav, odraz težnje po izenačevanju oz. po poenostavitvi, kjer samostalniki srednjega spola postanejo ženskega spola, medtem ko pri maskulinizaciji preidejo v moški spol. Feminizacija se dogaja npr. v okolici Maribora, pojavlja pa se tudi na zahodnem delu države, v okolici Tolmina. V štajerskih narečjih je tako lahko slišati npr. tudi "Pa ti veš, da on (ptič) hodi po (toti) naši okni?" (namesto (tem) našem oknu) oz. "Ja, v hladilniku ni več nobene pive" (namesto nobenega piva). Štajerci imajo tudi rahlo "razkoračene stopale", zapirajo "vrate", pobirajo "jabke", imajo težave "z rebrami", vendar pa tudi "dva vprašanja". Prleški govori panonskega narečja pa se ukvarjajo npr. z "letami", "s pljučami" in "z jetrami". Tudi na Jezerskem lahko srednji spol množinskih samostalnikov zaradi feminizacije dobi končnico -e, npr. "pluče" namesto "pljuča". Raba množinskih samostalnikov je torej povsod po Sloveniji zelo variantna, saj je feminizacija nevter v množini razširjena tudi po nekdanjem Koroškem in Kranjskem ‒ kjer "… ajda zori, ajda zori …".

Maskulinizacija (zlasti v ednini) poteka v osrednjih slovenskih narečjih v pasu ob Savi, kjer je neposredno povezana s pojavom t. i. vokalne oz. samoglasniške redukcije, v tem primeru z izgubljanjem končnice -o, celo do ničte končnice (-Ø), kar je sicer značilnost moškega spola, ne pa srednjega. Samostalniki srednjega spola v gorenjščini torej prehajajo v moški spol, tako da izgubljajo končnico, npr. "lepo mesto → lép mést" ali "drobno jajce → dróbən jájc", tudi "ta žiu srebrò" ali "an vélək jajc". Tudi v rovtarskih narečjih v Črnem Vrhu lahko slišimo npr. "zdrablen ogle".

V osnovi je slovnični spol slovnična lastnost samostalnika, ki spol veže tudi na sebe nanašajočo se pridevniško besedo (npr. spremenljivo vreme) in na glagol (npr. Konec tedna bo zaznamovalo spremenljivo vreme). Feminizacije nevter, recimo, so s tega vidika zaradi vezave torej tudi precej "nalezljive", saj vplivajo tudi na morebitni "feminizirani" niz besed, saj je hišnik lahko posadil denimo tudi "nove, visoke in lepe dreve" ‒ za katere pa je konec koncev lahko pomembno vse kaj drugega, mnogo bolj kot njihov slovnični spol.

Andrej Salobir, R. D.
Prijavi napako
Komentarji
Mala princeska
# 28.06.2017 ob 08:19
Da ločimo pogovorni jezik od knjižnega, je samoumevno in je odkrivanje tople vode, madona ....! :-) S kakšno črko pa naj označimo v pisavi i, ki ni i in ki zveni bolj kot e?!? :-/ Že ko kdo zapiše polglasnik, mnogi mislijo, da prehajamo nazaj na hieroglife ...
Poleg tega: slovenska narečja: stvar, o kateri bo imel čisto vsak Slovenec ali Slovenček svoje mnenje, ker nobena hiša in noben človek na tejle strani Alp ne izgovori ne "naši" ne "okni" isto ali enako ali kakor koli že ...
Ampak vseeno, radi imamo ta naša narečja, tudi če se o izgovoru ene besede na nekem predelu za nekim hribom lahko stepemo :-P
Hik
# 28.06.2017 ob 08:17
Na -e pa se končuje npr. dete, dekle, tele, sleme ali Pohorje, tudi terme in moška imena, kot so Jože, Jure, Tine ali Tone.

In kaj iščejo terme (povsem običajna množina prve ženske sklanjatve) v tej druščini?

Pa dva vprašanja sta najbrž primer maskulinizacije in ne feminizacije, ali ne? Pir pa je dandanes tudi na Štajerskem bolj maskuliniziran kot feminiziran. Tako bo 99 % Štajercev popilo dva piva namesto dve pivi, medtem ko omenjene ene ali nobene pive ne bo uporabljal praktično nihče mlajši od 50 let.

Čelo pa seveda ni parni del telesa, razen pri kakšnem dvoglavem orlu ali zmaju.
sosman
# 28.06.2017 ob 07:55
Glede na to, da je po novem 30 spolov, se bo počasi tudi slovenski jezik moral prilagoditi.
Sparks
# 28.06.2017 ob 08:09
Feminizacija in maskulinizacija ‒ oz. zakaj si ne bi jezika poenostavili kar sami?

Oboje je škodljivo, nevarno in neživljensko!
1a34
# 28.06.2017 ob 07:48
Narečja so bogastvo jezika.

V zvezi s tem bi imel vprašanje glede spola besedice "one", ki se uporablja na gorenjskem koncu (kadar se ti ne ljubi cele dolge besede povedat):

"Ejga kerga spola je one?"
asalobir
# 28.06.2017 ob 09:04
@1a34

V SSKJ je oné (brez oznake slabšalno) označen z moškim in srednjim spolom, se pa izbira najverjetneje od narečja do narečja in tudi konkretnega primera razlikuje.
G.Bruno
# 28.06.2017 ob 08:27
Odličen zemljevid! :)
neutrino
# 28.06.2017 ob 10:10
Hik, v bistvu bo 99% Štajercev popilo dva pira :) To pa je nova beseda in ima spol neodvisen od slovnične besede ([tisto] pivo).

Moram pa priznati, da se nikoli nisem zavzel, da ena narečja toliko popačijo spol. Pa mimogrede obstaja v vsakem širokem narečju (npr. štajersko) veliko podnarečij. Tisti primeti v članku recimo za Maribor sploh ne veljajo.
eMZe
# 28.06.2017 ob 07:35
V štajersko govorečih koncih je dréva samostalnik ženskega spola. Torej je nove dreve "pravilna" množina.
Otman
# 28.06.2017 ob 13:03
Finale članka bi lahko omenilo, da promet poteka tudi v drugo smer ...
GupeM
# 28.06.2017 ob 08:39
Teletom pri nas rečemo teučki.
stomic
# 28.06.2017 ob 07:56
kdaj je kaj pametnega pri teh člankih... ampak ločimo pogovorni jezik od knjižnega "madona"... zraven vsega pa še
V štajerskih narečjih je tako lahko slišati npr. tudi "Pa ti veš, da on (ptič) hodi po (toti) naši okni?"
naši okni tukaj ni i, gre za široki i, ki zveni bolj kot e... zaradi tega malokdo iz Ljubljane dobro oponaša Štajerca... ker ne zveni niti približno štajersko...
NAUTILUS
# 28.06.2017 ob 07:23
SLOVNIČNI SPOL

Isto ni kot v praksi v teoriji,
srednji spol je mrtev, ne deluje,
in še manj ta spol se razmnožuje,
znašel se je samcat v agoniji.

Vse podpore sicer je deležen,
zakonik o njem celo se spiše,
uporaba strogo se predpiše,
pa ostaja klavrn, betežen.

Pravijo, da spol se sam spreminja
le po volji lastnega osebka,
spol nekakšna vidna je nalepka,
srednji po naravi se ukinja.

Se je znašel sicer v vseh predpisih,
opcija je dana na široko,
a odletel v hipu je visoko,
obvisel na strmih je previsih.

Kakšna zopet se dogaja smola,
srednje se grdo feminizira
ali pa se maskulinizira,
padla s tem bo teorija spola.
xerces8
# 28.06.2017 ob 12:23
teleta -- iceki
eMZe
# 28.06.2017 ob 07:40
@avtor:
Tam pod sliko o izoglosi
"ki izražajo dete telesa"...
Kazalo