Mesto je v obdobju med vojnama postalo prometna os med Alpami in Beogradom ter ostalim Balkanom kot tudi med Dunajem in Trstom. Foto: Muzej narodne osvoboditve Maribor
Mesto je v obdobju med vojnama postalo prometna os med Alpami in Beogradom ter ostalim Balkanom kot tudi med Dunajem in Trstom. Foto: Muzej narodne osvoboditve Maribor
Naraščajoče prebivalstvo in posledično večje število stanovanjskih objektov je seveda vplivalo na podobo mesta. Foto: Muzej narodne osvoboditve Maribor
Začetki mariborske industrije segajo že v 19. stoletje, pomembna spodbuda za gospodarski razvoj mesta ob Dravi pa je bila gradnja južne in koroške železnice. Zdaj so v muzeju posodobili razstavo Spomenik mariborski industriji - industrijski Maribor v 20. stoletju, ki podrobno predstavljala gospodarsko zgodovino Maribora ter delo in življenje v nekdanjih TAM-u, Marlesu, MTT-u, Zlatorogu in drugih industrijskih velikanih 20. stoletja. Foto: Muzej narodne osvoboditve Maribor

Z zadnjim delom stalne razstave tako v Muzeju narodne osvoboditve Maribor končujejo projekt prenove prvega nadstropja muzeja, ki so ga začeli pred petimi leti.

Vrveče mesto
Avtorja razstave Mira Grašič in Marjan Matjašič sta prikazala zgodovino Maribora med prvo in drugo svetovno vojno. "Z nastankom jugoslovanske države je Maribor postal pomembno obmejno mesto in predstavljal severozahodna vrata Kraljevine SHS v svet," je pojasnila Grašičeva. "Med letoma 1918 in 1941 se je mesto razvilo v pomembno industrijsko središče, aktivno je reševalo socialno problematiko, razmahnila se je tudi kultura. Mesto je med obema vojnama prav gotovo zaznamovalo tudi živahno športno življenje."

Med letoma 1918 in 1941 je na upravni razvoj mestne občine vseeno negativno vplivalo dejstvo, da je Maribor proti svoji volji, kot edina mestna občina v Jugoslaviji, ostajal v občinskih mejah, ki jih je določil zakon o občinah iz leta 1850. Njegova predmestja so še naprej ostajala samostojne občine, opozarjajo v muzeju.

"Stalna" ne pomeni "nespremenljiva"
Stalna razstava je zasnovana tako, da bodo na njej občasno razstavili nove predmete in s tem odprli nova vprašanja in zgodbe. Ob tej priložnosti so posodobili razstavo Spomenik mariborski industriji, ki so jo postavili leta 2009, in na ogled postavili nove proizvode mariborske industrije.

"Ponosna sem, da smo v teh letih v naši tradiciji začeli spletati nove zgodbe, katerih rezultat je tudi naša nova stalna razstava. Ob tem smo lahko vpeljali številne nove programe za obiskovalce. Programi so naleteli na dober odziv, kar dokazuje tudi to, da smo v letu 2013 v primerjavi z 2012 za več kot polovico povečali število obiskovalcev," je na novinarski konferenci pred odprtjem razstave povedala direktorica muzeja Aleksandra Berberih-Slana.

Letos v muzeju pripravljajo tudi druge projekte. V sodelovanju z Vojaškim muzejem Slovenske vojske in ZRC SAZU pripravljajo obsežno primerjalno razstavo o prvi in drugi svetovni vojni na kar treh lokacijah.

Konec maja bodo učenci Osnovne šole Prežihovega Voranca spet prevzeli muzej: več otrok bo v njem preživelo noč. Jeseni bodo gostili razstavo Narodnega muzeja Republike Karelije o zgradnji Murmanske železnice v času prve svetovne vojne, pri kateri so sodelovali tudi slovenski vojni ujetniki. Prav tako bodo gostili razstavo o italijanskih taboriščih v drugi svetovni vojni.