Filozof Primož Repar bo v Pekingu predaval o Kierkegaardu in njegovem delu Dejanja ljubezni. Foto: Jože Suhadolnik
Filozof Primož Repar bo v Pekingu predaval o Kierkegaardu in njegovem delu Dejanja ljubezni. Foto: Jože Suhadolnik

Pri tem bom izhajal iz Kierkegaardove kritike družbene strukture modernitete, katere bistvo je izguba duha. Ta izguba izvorne ekonomije skupnosti pa usmerja v brutalnost, oziroma to, čemur Kierkegaard reče monstruozna iluzija ali nezaslišano slepilo in dominantnost demoničnega.

Primož Repar
Søren Kierkegaard
Ljubljanski inštitut je bil ustanovljen po prvi Kierkegaardovi mednarodni konferenci in delavnici leta 2013, ob 200-letnici rojstva danskega eksistencialističnega filozofa Sørena Kierkegaarda. Foto: Jože Suhadolnik

Na kongresu, ki ga vsako peto leto organizira Mednarodna zveza filozofskih društev (FISP) v sodelovanju z eno od njenih članic, bodo letos pozivali k razpravam o naravi, vlogah in odgovornostih filozofije in filozofov, da bi okrepili skupno zavest o "učenju biti človek". Kongres se bo posvečal problemom, konfliktom, neenakostim in krivicam, povezanim z razvojem planetarne civilizacije, ki je hkrati tehno-znanstvena in multikulturna, so sporočili z inštituta.

Omizje o Kierkegaardovih Dejanjih ljubezni
Program t. i. Kierkegaardove sekcije v Pekingu je po besedah direktorja ljubljanskega inštituta Primoža Reparja oblikovala Univerza iz Toronta, v sklopu tega programa pa bo enega izmed sklopov vodil prav ljubljanski inštitut. Repar bo imel predavanje in bo vodil omizje o Kierkegaardu in njegovem delu Dejanja ljubezni. Kongresa se bo udeležilo tudi več drugih sodelavcev ljubljanskega inštituta iz tujine.

Izguba duha vodi v brutalnost in dominantnost demoničnega
Repar bo za nastop v Pekingu pripravil predavanje o možnostih politike ljubezni, pri čemer bo skušal osvetliti dejanja ljubezni v luči nove ekonomije odnosov: "To je tema, ki smo jo začeli razvijati na inštitutu in tudi na omenjenem simpoziju iz leta 2013. Pri tem bom izhajal iz Kierkegaardove kritike družbene strukture modernitete, katere bistvo je izguba duha. Ta izguba izvorne ekonomije skupnosti pa usmerja v brutalnost, oziroma to, čemur Kierkegaard reče monstruozna iluzija ali nezaslišano slepilo in dominantnost demoničnega." Repar je dodal, da iz kritike tega stanja izhaja potreba po bivanjskem obratu v novo ekonomijo odnosov.

Začetki Srednjeevropskega raziskovalnega instituta Soerena Kierkegaarda v Ljubljani sega v leto 2013 – ustanovili so ga po Kierkegaardovi mednarodni konferenci in delavnici, ki so ju organizirali ob 200-letnici rojstva tega danskega eksistencialističnega filozofa. Konferenca je potekala v sklopu simpozija Miklavža Ocepka, ki ga je od leta 2007 bienalno prirejala založba Apokalipsa. Od leta 2013 pa inštitut v sodelovanju z založbo in Cankarjevim domom organizira mednarodne konference, ob tem pa še mednarodne delavnice v Trstu in na Krasu oziroma od letos v Beli krajini.

Tri knjižne novosti
V jubilejnem letu so pri založbi Apokalipsa v sodelovanju z inštitutom izdali tudi tri nova dela. Dejan Aubreht je v knjigi Zaton posameznika komentiral ključno Kierkegaardovo kategorijo posameznika in se pri tem dotaknil številnih tem, ki so z njo povezane, Uroš Milić pa se je v svoji izčrpni znanstveni monografiji osredotočil na eksistenčno razsežnost posameznosti, ki služi avtorju kot povod za vstop v polemiko med tremi velikimi predstavniki eksistencialne filozofije – Kierkegaarda, filozofa Martina Heideggra ter filozofa in psihiatra Karla Jaspersa. Knjižno bero dopolnjuje zbornik z 20 prispevki z lanskega, 6. mednarodnega filozofskega simpozija Miklavža Ocepka.

Pri tem bom izhajal iz Kierkegaardove kritike družbene strukture modernitete, katere bistvo je izguba duha. Ta izguba izvorne ekonomije skupnosti pa usmerja v brutalnost, oziroma to, čemur Kierkegaard reče monstruozna iluzija ali nezaslišano slepilo in dominantnost demoničnega.

Primož Repar