Kot piše v utemeljitvi, Cvetka Bevc v svoji kratki zgodbi
Kot piše v utemeljitvi, Cvetka Bevc v svoji kratki zgodbi "s pripovedovalsko veščino in jezikovno tekoče izpiše zgodbo o večnem iskanju smisla, navdiha in ljubezni". Žirija je dodala: "Kratka zgodba lahko razkrije tudi veliko zgodbo."Foto: BoBo

Podelili so tudi nagrado za spodbujanje veselja do branja, imenovano sončnica na rami, ki jo je prejela Savina Zwitter.

Najboljšo kratko zgodbo je izbirala žirija v sestavi Dušan Šarotar (predsednik) ter Katja Klopčič in Tone Peršak kot člana. Soglasno so izbrali delo Prelet galebov priznane pisateljice Cvetke Bevc. Nagrajenka v svoji kratki zgodbi "s pripovedovalsko veščino in jezikovno tekoče izpiše zgodbo o večnem iskanju smisla, navdiha in ljubezni". Žirija je dodala: "Kratka zgodba lahko razkrije tudi veliko zgodbo."

Za to nagrado so se letos potegovali še Tanja Božić (z delom Duhovi), Simona Hamer (Slepa pega), Matija Koncilja (Neostik), Miha Mazzini (Radosti pisateljskega življenja), Anja Mugerli (Mala žalovanja), Primož Sturman (Jaro), Tanja Špes (Besede) in Lučka Zorko (Srečanje).

Predobra eseja, da bi se odločili samo za enega
Za najboljši slovenski esej so podelili kar dve nagradi. Žirija, v kateri so bili Alenka Urh (predsednica) ter člana Evald Flisar in Jože Horvat, se je tako odločila iz preprostega razloga – "ker se je bilo pretežko odločiti samo za enega". Čeprav sta nagrajena eseja Srečno pospravljeni Tine Vrščaj in Kelih, ki ogroža krzno Jureta Vuge po tematski in slogovni plati na moč različna, imata pomembno stično točko – "oba spretno tematizirata določene načine človeškega bivanja, ustvarjanja in povnanjanja miselnih svetov", piše v utemeljitvi.
Tina Vrščaj po zapisu žirije v svojem eseju Srečno pospravljeni "z vitalno obravnavo in slogovno brezhibno izreko jasno pokaže, kako vzporedna virtualna realnost dandanes ni več zgolj orodje v rokah človeka, temveč so razmerja prepogosto ravno obratna". Jure Vuga pa v svojem eseju Kelih, ki ogroža krzno "z izjemnim poznavanjem zgodovine misli premišljuje temeljno bogastvo pesniškega jezika in njegovo zmožnost prevajanja stvarnosti v avtentično občutje".

V ožji izbor za esejistično nagrado so se uvrstili še Helena Koder (z esejem Od Nostalghie do nostalgije), Jernej Kusterle (Kulturni mostovi), Natalija Milovanović (Frendice, kolegi in tovarišice), Teja Močnik (Za koga jočejo predsedniki: o intimi človečnosti), Zlatko Naglič (Skrivnostni nasmeh Frana Levstika), Nara Petrovič (Konec je?) ter Barica Smole (Prijatelja).
Na torkovi slovesnosti, ki je potekala v Stari mestni elektrarni, so podelili tudi nagrado za spodbujanje veselja do branja, ki jo je prejela Savina Zwitter.

Žirija v sestavi Marijanca Ajša Vižintin (predsednica) ter članici Jana Bauer in Katja Kac je v utemeljitvi zapisala, da je ime nagrajenke že zdavnaj preraslo prostore šolske knjižnice. Savina Zwitter namreč skrbi, da imajo dijaki Gimnazije Bežigrad na voljo številne z branjem povezane projekte, kot so Brati gore in Medgeneracijsko branje. Poskrbi tudi za pestro dogajanje ob Noči knjige ter v knjižnici prireja številne razstave. Prav tako je predsednica Bralnega društva ter članica žirije Knjigovanja in avtorica številnih strokovnih člankov in prispevkov. Poleg Savine Zwitter so bili za nagrado nominirani še Tanja Jurjec (OŠ Šmarje pri Jelšah), Zdenko Skrt (OŠ Idrija) in Milena Jerman Natek (OŠ Kajetana Koviča Poljčane).