Antun Augustinčić: Spomenik NOB, 1948-60 v Banj Brdu v Bosni in Hercegovini. Foto: UGM / Jure Kirbiš
Antun Augustinčić: Spomenik NOB, 1948-60 v Banj Brdu v Bosni in Hercegovini. Foto: UGM / Jure Kirbiš

Pred nami je nedvomno izjemno leto, veseli me, da se UGM s svojimi projekti vse bolj uveljavlja v mednarodnem prostoru.

Breda Kolar Sluga, direktorica UGM
Jaša (2014)
Letos bo UGM v vlogi producenta prvič nastopil tudi na prestižnem mednarodnem 56. Beneškem bienalu, na katerem bo Slovenijo predstavljal umetnik Jaša. Foto: UGM / WEARE Production

"Gre za prvo tovrstno razstavo, lahko bi rekli prezrtega obdobja v umetnostni zgodovini. To je bil čas velikopoteznih naročil in nebrzdane socialistične ikonografije, obdobje herojske vznesenosti in monumentalne propagande," je povedala Simona Vidmar, kustosinja razstave Naši heroji.

Na razstavi bodo predstavili okoli 40 umetniških del več kot 20 umetnikov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Črne gore.

"Mogočne spomeniške skulpture, herojske stenske poslikave in velikanska platna t. i. socrealizma so tipično za politične preobrate skoraj paralelno s svojim nastankom pristali na smetišču zgodovine. Zasmehovani, zakriti ali pozabljeni bivajo v anonimnosti. Čas je, da jih prepoznamo," je še dodala.

Na bienale v Benetke
To bo začetek triletnega projekta, v katerem sodeluje sedem držav. Letos bo UGM v vlogi producenta prvič nastopil tudi na prestižnem mednarodnem 56. Beneškem bienalu, ob tem so izpostavili še program v UGM Studiu; serijo desetih razstav, ki jih bodo izbrali na podlagi mednarodnega javnega poziva.

Simona Vidmar, komisarka za Beneški bienale: "Za UGM je to izjemna priložnost. Ob podpori Ministrstva za kulturo RS in v sodelovanju z WEARE Production bomo v slovenskem paviljonu na prestižni likovni razstavi v Benetkah predstavili projekt Zaklop/Nasilna nuja za utelešeno prisotnost upanja avtorja Jaše."

Nič novega glede prostorske problematike
Ob tem so spregovorili tudi o prostorski problematiki UGM-ja, ki ostaja nerešena že vrsto let. Trenutni prostori ne ustrezajo standardom sodobne galerijske dejavnosti. Ob velikih projektih v letošnjem letu se UGM namreč še vedno spopada s prostorsko stisko in z nedorečeno selitvijo v nove prostore. Še vedno se namreč zavzemajo za selitev v stavbo Ajpesa na Trgu Leona Štuklja, kar naj bi neuradno podpirala tudi občina in ministrstvo za kulturo.

Glede selitve je direktorica UGM-a Breda Kolar Sluga povedala, da so "postopki jasni in konkretni – pridobitev evropskih virov, pridobitev projektne dokumentacije … Manjka le odgovorna oseba.

UGM z letošnjimi izjemnimi projekti ponovno dokazuje, da je relevantna institucija, ki lahko Slovenijo odlično zastopa tudi na mednarodnem odru, zato je ključnega pomena, da se naša dejavnost podpre tudi z ustrezno infrastrukturo."

Nove prostore UGM-a so sprva načrtovali poleg tržnice na Lentu, po zapletih z lastniki zemljišča in arhitekti pa so se na občini odločili, da jo umestijo v kulturno središče Maks, ki so ga želeli zgraditi na območju nekdanje tekstilne tovarne na Studencih.

Razstava Naši heroji se bo uradno odprla 20. marca, pospremil pa jo bo tudi simpozij.

Pred nami je nedvomno izjemno leto, veseli me, da se UGM s svojimi projekti vse bolj uveljavlja v mednarodnem prostoru.

Breda Kolar Sluga, direktorica UGM