Kljub še vedno trajajočim konfliktom sirska vlada in tuji investitorji že kujejo dobičkonosne preureditve starodavnega mesta Alep. To je treba preprečiti zdaj - ko se bo vojna končala, bo že prepozno, opozarjajo. Foto: Reuters
Kljub še vedno trajajočim konfliktom sirska vlada in tuji investitorji že kujejo dobičkonosne preureditve starodavnega mesta Alep. To je treba preprečiti zdaj - ko se bo vojna končala, bo že prepozno, opozarjajo. Foto: Reuters
V Damasku so že vzpostavili ministrstvo za rekonstrukcijo. To naj bi že prodajalo pogodbe za nove gradnje, istočasno pa dokumente iz zemljiškoknjižnih uradov, da bi zaobšli nadaljnje zahteve prebivalcev po vrnitvi zemljišča. Foto: Reuters

Medtem ko državljanska vojna še vedno divja, skupina nemških in sirskih akademikov že preučuje koruptivna načrtovanja urbanističnih rekonstrukcij, ki bi starodavno podobo sirskih mest zapisale pozabi.
Priprave za invazijo na mesto po koncu vojne že potekajo
"V trenutku, ko bo sklenjen mir, bodo mednarodni investitorji, sploh tisti iz Savdske Arabije, in koruptivna sirska vlada vdrli v mesto in poskrbeli, da bo Alep za vedno izgubil svoj zgodovinski obraz," je opozoril Hilmar von Lojewski, član nemške asociacije mest, ki je pomoč nudil tudi v Alepu. "Ne moremo čakati, da se vojna konča."
Dobičkonosne rekonstrukcije mest
S sodelavci je obtožil vlado sirskega predsednika Bašarja Al Asada, da predele Alepa uničuje ne le z vojaškimi nameni, temveč tudi zaradi dobičkonosne preureditve tega starodavnega mesta, ki je eno najstarejših kontinuirano naseljenih mest na svetu.

Damask je že vzpostavil ministrstvo za rekonstrukcijo, to naj bi že prodajalo pogodbe za preurejeno obnovo dežele, na kateri še vedno besnijo konflikti. Poleg tega režim istočasno uničuje dokumente iz zemljiškoknjižnih uradov, da bi zaobšli nadaljnje zahteve prebivalcev po vrnitvi zemljišča.
Von Lojewski poziva k okrepitvi prepovedi gradnje, da bi preprečili "dubajiazcijo" Alepa. "Učili smo se iz prenove povojne Nemčije; v povojni rekonstrukciji smo izgubili prav toliko, kot v vojnem uničenju," pravi.

Popolno uničenje materialne kulturne dediščine
V Siriji, katere zgodovina sega do samih začetkov civilizacije, je bilo od začetka konflikta leta 2011 uničenih, poškodovanih ali oplenjenih več mest, zgodovinskih in kulturnih prizorišč, kulturnih institucij, spomenikov in drugih artefaktov kulturne dediščine. Med njimi je eno največjih uničenj doživel tudi Alep, nekdaj največje mesto in gospodarsko središče Sirije, katerega staro mestno jedro je bilo uvrščeno tudi na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Obe vojni strani sta starodavne mestne utrdbe uporabljali kot vojaška oporišča, uničili so številne islamske spomenike, ki jih radikalni suniti štejejo za heretične, tudi veliko mošejo Omajadov iz leta 1090.
Kot so trdile uradne sirske službe za antično dediščino, so premična umetniška dela in artefakte odstranili in jih shranili v posebnih skladiščih na skrivnih lokacijah, nepremičnih del in arhitekture pa ne morejo varovati.