Ocenjujemo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.1 od 33 glasov Ocenite to novico!
Iztrebljevalec 2049
Film boste razumeli, tudi če predhodnika niste videli, a bo izkušnja vseeno bolj popolna, če si zanj vzamete čas. Foto: Kolosej / Con film
Iztrebljevalec 2049
Zgodba se v resnici ne ukvarja s tem, kako je svet zdrsnil v znanstvenofantastično distopijo. Bežno je omenjena predzgodba, nekaj v zvezi s svetovno lakoto in sesutjem računalniških sistemov, v katerem so izginili vsi podatki. V ospredju je skrivnostna eksistencialna dilema. Kaj iz nas dela ljudi? Če to niso naši spomini, kaj je? Foto: Kolosej / Con film
Iztrebljevalec 2049
Človeške androide, torej replikante, ki so bili prepovedani že v prvem filmu, so zamenjali novejši, popolnoma zakoniti (in ubogljivi) modeli. Njihova naloga je, da lovijo zastarane modele prejšnje generacije in jih "upokojujejo". Foto: Kolosej / Con film
Iztrebljevalec 2049
Jared Leto kot srhljivi, nori prerok nam skuša spet pokazati svojo "metodno igro", a je preveč izumetničen, da bi bil zares učinkovit. Foto: Kolosej / Con film
Iztrebljevalec 2049
Še najmanj prepričljiv del zgodbe je razmislek o tem, ali se je mogoče zaljubiti v umetno inteligenco. To je seveda ideja, s katero se je Spike Jonze leta 2013 ukvarjal v drami Ona (Her). Foto: Kolosej / Con film
Iztrebljevalec 2049
Harrison Ford je sodelovanje pri nadaljevanju sprejel, še preden je film sploh imel režiserja. Foto: IMDb

Filmska recenzija: Iztrebljevalec 2049

12. oktober 2017 ob 12:12
Ljubljana - MMC RTV SLO

Iztrebljevalec 2049 je redek primerek tiste izginjajoče vrste: filmskih nadaljevanj, ki upravičijo svoj obstoj. Denis Villeneuve je futuristično, neonoirovsko estetiko kultnega filma svoji viziji prikrojil toliko, da je v njej našel prostor za aktualen razmislek o tem, kakšna (distopična) prihodnost čaka vse bolj prepleteni odnos med človekom in strojem.

Zgodovina se ponavlja: Iztrebljevalec 2049 je šel po stopinjah predhodnika in dosegel skromen premierni konec tedna v ZDA - z 32-milijonskim zaslužkom še zdaleč ni dosegel pričakovanj (čeprav je bila promocija močna, tandem Gosling-Ford pa gost v skoraj vsakem obstoječem pogovornem šovu). A upam si trditi, da se bo tudi nova nadgradnja/reinterpretacija Iztrebljevalca, tako kot njen predhodnik, sčasoma zapisala med klasike.

Iztrebljevalec 2049, ki ga ne bi mogli opisati kot golo nadaljevanje, pa tudi ne kot reboot ali preludij, je, na kratko povedano, uspešen primer "širitve filmskega vesolja", o katerih po navadi govorimo v zvezi z Maščevalci, Vojno zvezd in podobnimi. Neverjetno vplivno in inovativno mojstrovino Ridleyja Scotta si "izposodi" za odskočno desko, za dograjevanje sveta in zapolnjevanje pripovednih lukenj, ki jih prejšnja izdaja niti z različnimi (alternativnimi) zaključki ni mogla popolnoma zakrpati. Ali je Denis Villeneuve, ki se je v zadnjih letih uveljavil kot eno najuglednejših imen inteligentnega visokoproračunskega filma (Ugrabljeni, Sicario, Prihod), torej kos velikanski dediščini, ki jo je dobil v obravnavo? Z eno besedo: absolutno. V nekaterih pogledih je Iztrebljevalca celi prekosil (ali pa morda v retrospektivi prejšnji film dviga na še višjo raven).

Če nočete vedeti ničesar o zapletu filma - in bolje je, če ne veste - pred ogledom ne berite naprej.

Denis Villeneuve že takoj na začetku uveljavi svojo avtorsko voljo: ne bo sledil Scottovemu zgledu in nas dve (skoraj tri) ure izzival z eksistencialnimi ugibanji okrog tega, ali je protagonist replikant ali ne. Nedvoumno izvemo, da agent K (Ryan Gosling) je replikant. Še več: Villeneuve se temu vprašanju ne izogne niti v zvezi z "izvirnim" iztrebljevalcem, Rickom Deckardom (Harrison Ford) - jasno nam da vedeti, da to, kar smo se spraševali zadnjih 30 let - ali je Deckard "resničen" ali "sintetičen" človek - v resnici ni pomembno; poanta je popolnoma drugje.

Mirno se lahko pridružimo kričanju medmrežja: Kdaj boste dali oskarja Rogerju Deakinsu?! Pazljiva kompozicija in praktično neprekosljiva fotografija film spremenita v hibridno žival, ki je v isti sapi očitni sorodnik Iztrebljevalca in popolnoma izvirna umetnina. Sonce, ki je izginilo pod sajami in prahom, so na barvni paleti zamenjali goreči odtenki apokaliptične puščave in sivina futurističnega urbanega termitnjaka, v katerega se je spremenil Los Angeles. (Primerjave s Pobesnelim Maxom so zelo na mestu, tako kar se tiče velikopotezne vizije kot tudi odnosa do izvirnega materiala.) Scenografiji uspe pričarati popolnoma nadrealističen, distopičen svet, v katerem sta flora in favna le še daljni spomin: kar gledamo, morda ni idilično ali lepo, je pa popolnoma zvesto svoji interni logiki.

Ryan Goslin je torej K, "novejši model" replikanta, ki v imenu losangeleške policije oz. poveljnice Joshi (Robin Wright) lovi in "upokojuje" tiste pripadnike svoje vrste, ki so si dovolili preveč avtonomije. V zadnjih 30 letih (od prejšnje zgodbe) je zlobno korporacijo Tyrell nadomestilo podjetje Wallace, tovarna za replikante, popolnoma pokorne svojim človeškim gospodarjem. K je na prvi pogled čistokrvno utelešenje te tope servilnosti, a ima določeno mero ennuija, ki nakazuje neko splošno nezadovoljstvo z lastno usodo. Monotonijo njegovega vsakdana prekine osupljiva najdba, drobec preteklosti, ki bi lahko v temeljih zamajal ustaljeno razmerje moči med gospodarji in sužnji.

Znajde se v vrtincu spominov iz otroštva in preizpraševanja lastne identitete. Introvertirani Gosling je za vlogo primeren: vsako razpoloženje, misel, lahko posreduje že z bežnim pogledom, brez karikirane intenzivitete. V filmu, ki deluje izredno hladno, mu uspe pridobiti gledalčevo naklonjenost, kar ni majhen dosežek. Je pa zato za klišejsko karikaturo poskrbel Jared Leto kot slepi tajkun, ki je rešil težavo svetovne lakote. Veliko učinkoviteje bi bilo, če bi vlogo glavne negativke scenarij prepustil njegovi pribočnici, smrtonosni replikantki Luv (Sylvia Hoeks). (V filmu je v resnici kar nekaj ženskih vlog, a jih promocija sploh ne izpostavlja.)

Vse niti Villeneuveovega hladnega, zelenja oropanega sveta se vedno znova vračajo k enemu samemu vprašanju - in to vprašanje ni, kdo je replikant in kdo človek, ampak, kaj človeka sploh dela človeškega, "resničnega". Mu avtonomijo dajejo njegovi spomini in sanje? Ga opredeljuje njegova sposobnost ljubiti? (K, ki je replikant, ljubi Joi (Ana de Armas), ki je zgolj hologram in/ali umetna inteligenca, a mu očitno vrača čustva.) Lahkih odgovorov tukaj ni, tako kot tudi ni vprašanj, na katera bi se dalo odgovoriti s simboliko sanjskega samoroga ali origamija.

Iztrebljevalec 2049 je med drugim tudi akcijski film z najmanj akcije letos: dobri dve uri mineta, preden se Harrison Ford sploh pojavi v kadru, in takrat smo že skoraj pozabili, da smo ga sploh čakali. (Njegova vloga ni samo nostalgični pomežik prejšnjemu filmu: v zadnje dejanje zgodbe vnese vitalno energijo, cinizem pomešan z voljo do preživetja.)

Večino prizorov pred tem redkobesedni K tava med ruševinami svojega sveta in išče namige o tem, kam je izginil Deckard in kaj se je zgodilo z Rachael. Tudi tisti akcijski prizori, ki nam jih Villeneuve vendarle odmeri, so veliko manj zanimivi od eksistencialne groze, ki na gledalca nalega v mirnejših segmentih.

Iztrebljevalec 2049 morda ni popoln film: na trenutke se zdi, da je režiser žrtvoval kako poglavje zgodbe in raje sledil osupljivim vizualnim konceptom ali zanimivim kompozicijam. Seveda pa je forma obenem tudi vsebina; zapuščena igralnica, v kateri "živijo" hologrami Franka Sinatre, Marilyn Monroe in podobnih estradnikov, osamljenost in eksistencialno praznino ponazori učinkoviteje od vsakega dialoga. Kar niti slučajno ne pomeni, da Villeneuve ponuja samo vajo iz sloga - posnel je inovativno, na trenutke nepričakovano in pogumno reinterpretacijo klasike, iz katere cel žanr krade že desetletja. Skoraj pozabili smo že, da je znanstvena fantastika lahko še veliko več kot samo eksplozije in izpopolnjena vesoljska plovila.

Ocena: -5, piše Ana Jurc

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
don_lavtarini
# 12.10.2017 ob 13:12
Vreden naslednik prvega, za kultni status pa bo seveda treba počakati kako generacijo, kot je bilo pri prvem. Predvsem mi je všeč tehnološka doslednost, ki ne žali inteligence gledalca kot to počnejo povprečni blockbusterji. Ljudje, ki so jim všeč superjunaki, transformerji, avatar in čudežna ženska, torej glede na primerjalne zaslužke box office kakih 90% ljudi, tega filma ne bojo mogli prebavit in se bodo upravičeno dolgočasili. Kogar tak film ne izzove s tisoč vprašanji, na katere ni podanih enostavnih dobri -slabi odgovorov, ga bo film pustil praznega. To ni crowd pleaser akcijski spektakel, ampak izjemno drag umetniški film, ki se na vseh nivojih požvižga na želje in okus milenijske generacije in to se čudovito vodraža v box officu.
ennui
# 12.10.2017 ob 13:47
Oh, ta film. Saj ne vem kje začeti. Od začetnega zgražanja, češ "kako si hollywood drzne delati nadaljevanje mojega najljubšega filma?! zakaj mora vse kar je lepo na tem svetu biti uničeno!" sem postopoma prešel svoj skepticizem, najbolj zaradi vpletenosti Deakinsa in Villeneuva (ta režiser me iz filma v film bolj navdušuje, trenutno sem na točki, da bom šel v kino gledat karkoli bo on posnel).

No, film je tukaj. In sedaj vidim, da kakor sem se jaz smartal fan vesolja Iztrebljevalca, ne sežem tej ekipi do kolen. Zgodba nadaljevanja je popolna. Ampak resnično, lahko bi 10 let študiral kaj bi lahko bilo nadaljevanje, pa ne bi nikoli dosegel tega nivoja. Odpira nova vprašanja, loteva se "človečnosti" replikantov in mehanizacije "človeka", ideja identite in realnosti... vse, kar je imel orginalni film iz 1982 ima tudi ta.

In ta neverjetna fotografija. Moj bog. Če nima Blade Runner 2049 nominacij v vseh tehničnih kategorijah + režija in najboljši film, potem bom iskreno presenečen in razočaran nad Oskarji (ponovno). Deakins je mojster brez primere. Tisti prizori iz Las Vegasa, ki ga je navdihnil peščeni vihar v Avstraliji leta 2009... neverjetno.

Vseeno pa sem zadržan s priporočilom tega filma, ker:
zgodba se razvija počasi/film je dolg praktično 3 ure.
Ljudje, ki niso uživali v Iztrebljevalcu (1982) po moje tudi v temu ne bodo, tisti, ki jim je bil pa prvi vsaj ok... prosim, pojdite v kino in poglejte ta film. Res je mojstrovina.
nuLanuLa
# 12.10.2017 ob 12:20
Mase so lačne pop-corn filmov pri katerih se ne razmišlja. Industrija pa potem glorificira in kuje med zvezde filme, ki nimajo rok trajanja daljši od 2eh mesecev. Izraz "filmska inustrija" pove vse. To nima več nobene veze z umetnostjo. In izjeme iz Hollywooda so vse bolj in bolj redke.

Filmi, ki bodo prestali test časa so tako danes logično nepopularni.
designprologo
# 12.10.2017 ob 13:37
...you people wouldn't believe!
Abndbn
# 12.10.2017 ob 13:48
Hvala, ennui, prepričal si me :)
KovacevaKobila
# 12.10.2017 ob 14:03
Če gledaš prvi del danes, ugotoviš, da praktično nima neke blazne vsebine

To je lepota Scottovega Iztrebljevalca. Lahko ga gledaš kot navadno detektivko oz. film noir, lahko pa ga gledaš kot filozofsko meditacijo o temu, kaj nas dela ljudi in kam gremo kot družba.

Villeneuvov film je vsekakor impresiven, mi pa manjka poetična dimenzija, ki ga je izvirniku dala Vangelisova muzika. Prav tako se mi zdi, da film nima tako močne, antološke sekvence, kot je slavni Hauerjev 'Tears in rain' monolog. Sta me pa navdušila pogum režiserja (jajca iz medenine rabiš, da se lotiš nadaljevanja Blade Runnerja), fotografija in Sylvia Hoeks.
BojanD
# 12.10.2017 ob 12:45
@igor-za, saj, okusi so različni. Meni osebno je 2049 načel pomembnejša vprašanja kot izvirnik.
Buterfly_007
# 12.10.2017 ob 13:50
Meni osebno je bil drugi del morda še ljubši, mi je pa izkušnjo pokvaril gospod zraven mene, ki je celoten film visel na mobitelu.
Abndbn
# 12.10.2017 ob 13:26
I've seen things...
RibičIČ
# 12.10.2017 ob 14:06
Film je odličen. Bil sem skeptičen glede nadaljevanja kultnega izdelka, vendar se je Villeneuve izkazal kot pravi človek za to nalogo. Tudi počasen zaplet in "razvlečene" scene niso prav nič moteče, nasprotno, filmu dajo potrebno težo.
ennui
# 12.10.2017 ob 21:26
Če so v prvem Iztrebljevalcu videli joške, v drugem vidijo toliko več.

Stari, a ti sploh veš da si na internetu?
seba goričan
# 12.10.2017 ob 13:00
prvi del je nekaj najboljšega, kar se je posnelo kdajkoli...od glasbe, igralcev, zgodbe, vse....top 5 vseh časov 100%
ennui
# 12.10.2017 ob 20:22
Ja pa Blade Runner 2049 z 150 milijonskim vložkom še večji flop od originala.

Zaslužek filma je popolnoma nepomemben v debati o kakovosti, ampak če smo že pri temu; film je prvi vikend zaslužil 90 milijonov po celem svetu, čaka ga še Azija. Ne, ni dober zaslužek, glede na vložek, ampak jaz bi se o tem koliko je kakšen film flopnil raje pogovarjal po temu ko gre iz kinodvoran, ne pa po treh dneh. V temu slučaju je tudi Titanik eden najhujših flopov, saj je prvi vikend zaslužil le 28M, proračun je imel pa +200M. Vsi vemo kako se je končalo.
dr Strangelove
# 12.10.2017 ob 18:02
Blade Runner - stari iz 1982. leta je eden izmed mojih najljubših filmov in mu dam oceno 10/10. Med futurističnimi in sci-fi filmi mi je trojček Metropolis, Odiseja in Blade Runner top 3 vseh časov. Prvič sem ga gledal, ko sem imel 10 let in sem ga kar požiral z očmi.

Tega letošnjega sem šel gledat v kino in mi res ni bilo žal. Tudi predolg ni bil, tiste slabe tri ure filma je kar padlo mimo. Sem ga pa nehote ves čas primerjal s staro verzijo. Kaj mu manjka: tista melodika Vangelisove glasbe, finalna scena Rutgerja :) in kakšno sporočilo več (stari del je imel sporočil v filmu polno). Moja ocena 8,5/10. Eden boljših filmov zadnjih 10 let.

Strinjam se z večino predhodnih komentatorjev. Kdor je stari film gledal in mu je bil všeč, mora tega novega obvezno pogledat. Komur original ni ''sedel'' mu tudi ta ne bo.
Vsakemu svoje... osebno pri Transformerjih od 2. dela naprej več kot 5minut ne zdržim brez prebavnih motenj...
Roy
# 12.10.2017 ob 15:19
Film je vreden ogleda. Vendar pa po moje je vseeno predpogoj, da si videl prvi film in da "ti je sedel". Zaradi razumevanja podrobnosti, ne pa da se ga ne bi dalo gledati kot ločeno vsebino.Sem pač eden tistih, ki film z leta 1982 ocenjujem s čisto desetko in mi je v žanru SciFi na prvem mestu. Tudi zato sem malo s strahom pričakal nadaljevanje. Všeč mi je, da so obdržali že omenjene podrobnosti s prvega dela, recimo tudi reklamo za Atari je moč videti. A primerjave so vedno hudič in tega se je priporočljivo izogibati - kar pa je v tem primeru nemogoče. Še vedno mi je prvi film TOP, tudi zato, ker sem ga videl že stokrat in poznam vse podrobnosti, ki jih je nekdo, ki si je film ogledal le enkrat, spregledal - recimo v drugem filmu Deckart pravi, da je imela Rachel zelene oči, kar ne drži, ker je imela rjave. Zelo pogrešam Rutger Hauerja, ki je v prvem filmu odigral življenjsko in nepozabno vlogo in ga žal v ta film res ni bilo možno uvrstiti.
Ko sem film gledal, je bil po eni uri in pol predvajanja 50 % osip, res pa je, da nas je bilo v dvorani žal samo 16. Pa vendar je pokazatelj. Film ni za vsakogar, kot ni tudi prvi.
Da skrajšam - eden boljših filmov zadnjih deset let.
BlackLabel
# 12.10.2017 ob 13:00
Odlična recenzija. Film je za nekoga lahko razvlečen spet drugemu lahko ponudi precej materiala za razmislek.
RenatoP
# 12.10.2017 ob 12:49
1. je imel res tisti globoki zaplet in je po zgodbi se danes zelo futuristicen, medtem ko ta drugiv sami zgodbi ni tako razburljiv vendar ni prav nic manj napet. Je res malo manj akcije in pokanja, vendar na koncu tudi pusti par odprtih vprasanj, ki ti dajo misliti. Lepo nadaljevanje
mihaing
# 12.10.2017 ob 12:48
Od danes dalje neham plačevati pokojnino in sklade. Nima smisla...
xskip
# 12.10.2017 ob 18:46
film je super.
Fotografija je res odlična in čudovita.
se strinjam z napisanim: "Kdaj boste dali oskarja Rogerju Deakinsu?!"
ogled v 4K (tam kjer to imajo - v SLO v 5. dvoranah, ampak ne oglašujejo) še toliko bolj popestri zadevo.
korektna recenzija in primerna ocena.
psychocandy7
# 12.10.2017 ob 16:14
@Celjan27
kaj mu manjka? manjka mu kakih 10 ali 20let
test časa pa to
rangerno1
# 12.10.2017 ob 15:26
Da ne pišem celega romana. Odličen

Vizualije (kamera, montaža, kadri, scene) 10/10
Zvok 9/10
Zgodba 8/10
Dialogi 8/10
Karakterji 7/10

Bo na IMDB ocena 8,6 kar realna.

Zame super film, še posebej glede na vse prequele in sequele preklih let. Nemogoče je bilo ponoviti magijo 1. dela, ampak tole je več kot dostojno nadaljevanje. Priporočam ogled v kinu!
dushevka
# 12.10.2017 ob 13:00
Sem si ga ravno včeraj ogledala in sem še vedno nekako pod vtisom ogromnega audio vizualnega pritiska, ki ga ta film izvaja nad gledalcem. Je res impresiven v tem smislu, mi je bilo ob nekaterih prizorih prav neprijetno klavstrofobično - namerno s strani filma - kar je, kar se mene tiče, znak krasno ustvarjenega filma.
Moja edina negativna točka je dolžina filma, se je vlekel na določenih delih, in je (za moj okus) kakšne 20 minut predolg.
ennui
# 12.10.2017 ob 20:54
Mislim, se lahko strinjava da se ne strinjava glede pogleda na film in karakterje. Pač, meni se zdi da je film odličen, tebi pač ni. Kul. Ti me ne boš prepričal o svojem, ker sem film pogledal in si izoblikoval svoje mnenje, jaz pa tebe sploh nočem prepričevati, ker spoštujem tvoj pogled, tudi če se z njim ne strinjam.

Ampak, vseeno, ne gledat na zaslužek. Ker potem lahko rečeš da so najboljši filmi vseh časov zadnji deli Hitri in drzni franšize, nadaljevanja Piratov iz karibov, Jurski Svet, Avatar in novi deli Vojne zvezd. Sploh liki v Rogue One so bili vrhunski. jup.
Vongobongo
# 12.10.2017 ob 14:11
Jz res nevem zakaj hodite gledat tak film ce nezdrzite dolgih in vsebinsko tezkih filmov ;)

Obstaja kar nekaj takih kultnih filmov , evo jih ene par da neboste zapravljal cas za kultne filme ;p

Kin-dza-dza, Stalker , Solaris, Odiseja itd...... ;)
fah-q
# 12.10.2017 ob 13:10
prvi del sem videl v kinu...pri 12 letih...eden najbolj direktnih udarcev v glavo v mojem življenju...s težkim srcem bom gledal dvojko...če jo sploh bom.
Samorog
# 13.10.2017 ob 08:38
@KissMyAss. D'best! Tako do solz me že dolgo ni nekdo nasmejal. :D
qwatebriga
# 13.10.2017 ob 02:24
A je bil ZF film Dune samo meni tako vsec??
Na mojem osebnem seznamu je takoj za Blade Runnerjem.
Vem, da to ni populisticno, ampak Odiseja 2001 je meni predolgocasna...
Ceprav sem ze prerasel filme, kot so Transformerji, pa zelim v ZF filmu nekaj akcije. Zato je tudi Osmi potnik na 3. mestu moje lestvice. Ce pa me kdo vprasa za 4. mesto, pa naj bo tam Stvor od Carpenterja. Ok, grozljiv film pac, ampak vseeno mojstrovina.

Bolj ko razmisljam, bolj se mi zdi, da so se v mojih najstniskih letih zgodili najboljsi filmi in najboljsi glasbeni albumi. Ce je kasneje "video ubil radio", je racunalnik ubil kamero.
xskip
# 12.10.2017 ob 22:10
Ne pozabit:
Blade runner 2049 je v 4K...ampak samo v nekaj dvoranah v SLO:
Kolosej LJ - dvorana 7
Cineplexx KR, MB, CE - dvorana 1
Maribox MB - dvorana Dolby Atmos
tron
# 12.10.2017 ob 17:52
Problem so predvsem nepomembne scene, kot je bilo tisto bombardiranje in pretep med Fordom in Goslingom.
Se mi zdi, da so na silo želeli ugoditi ameriški publiki, ki brez tega ne more.
Film bi lahko naredili za veliko manj denarja in dodelali scenarij.
Film ima probleme s predolgimi in nepomembnimi scenami.
Vizeulno in zvokovno zelo dober film a nima te srčike, ki jo ima prvi del.
Mogoče bi lahko celo rekli, da je prvi bolj cyber punk in umazan kot ta nov, ki deluje nekako skorajda preveč čist, če me kdo razume.
hepimen
# 12.10.2017 ob 16:12
Meni osebno je bil drugi del morda še ljubši, mi je pa izkušnjo pokvaril gospod zraven mene, ki je celoten film visel na mobitelu.

Enako, le da so meni izkušnjo malce pokvarili mulci eno vrsto pred mano, ki so se med visenjem na mobitelu obmetavali s kokicami.
Celjan27
# 12.10.2017 ob 14:27
Prvi del je drugi najboljsi film vseh casov, po mnenju kritikov in ga baje vsak resen cinefil zna na pamet...jaz bi ga dal med top 5 mojih.

Ta novejsi pa...saj je mojtrovina, ampak nekaj manjka do kultnega statusa. Morda manjek Vangelisa, ceprav glasbena podlaga ni tako slaba. Morda manjek sporocila. Morda je za kancek predolg.

Ce je prvi del 10/10, bi dal temu 8/10.
ginza
# 27.10.2017 ob 11:34
Peter F:Nimaš jezika, da bi mu povedal da te moti?
Raje trpiš cel film? Zakon.

Jaz npr. vedno rečem, če je kdo zraven, da moti. Res pa je, da to ne pali, ker so Slovenci na splošno zelo slabo vzgojeni. Žalostno je, da sploh moraš kaj reči. Meni je samo po sebi umevno, da sem v kinu tiho.
sumtb
# 23.10.2017 ob 21:26
Ja pa Blade Runner 2049 z 150 milijonskim vložkom še večji flop od originala. Čez vikend je v ZDA zaslužil samo 32milijonov, dvorane so prazne. Tudi moja je bila skoraj prazna.

Film ima do danes že 197 mio prihodkov, produkcija je stala 150 mio, tako da bi rekel da se fejst motiš. Sploh glede na to da je Blade Runner 2049 film ki direkt pokaže sredinca tipičnemu potrošniku hollywood industrije, pa čeprav je notri nekaj nepotrebnih akcijskih scen kar je nekdo pred mano lucidno ugotovil.

Film je odličen in verjamem da se bo dobro postaral. Glasba, slika, zgodba, vse bolj kot ne klapa. Tudi nobene nerodne scene kjer bi se ponesrečeno trudili ponoviti Tears in rain sceno. Lepo so šli po svoji poti in uspeli.

Obenem so odprta vrata tudi za naslednji Blade Runner, pa mogoče čez 40 let.
sch
# 13.10.2017 ob 10:01
Najprej hvala za opozorilo pred razkrivanjem vsebine - končno sem dočakala ta dan :)
Dobra recenzija, pa film tudi.
filmoljub
# 13.10.2017 ob 08:01
Toliko, da osvežimo spomin na kultni izvirnik: :)

Blade Runner (1982)
ZRC
# 13.10.2017 ob 06:56
Misel na izvirnega Blade Runnerja mi vedno ogreje srce. Prvič sem ga gledal kot golobradi paglavec in je eden od redkih filmov, ki sem ga skoraj od začetka do konca gledal z odprtimi usti. Vse je klapalo - zgodba, vzdušje, fenomenalna Vangelisova glasba. Zaradi te mojstrovine še danes mislim, da je Rutger Hauer eden od najbolj kul osebkov, kar sem jih kdaj videl na malih zaslonih. Glede novega filma nimam nekih pričakovanj, ker vem, da zaradi moje že skoraj pocukrane sentimentalnosti izvirnika nikakor ne bo mogel preseči. Verjamem sicer, da je odličen film in ga bom definitivno pogledal, a mislim, da ima vsak od nas kakšen film s katerim ga povezujejo čustva in še kaj več. Jaz jih imam mogoče dva ali tri in eden od teh je Blade Runner.
Emmure
# 12.10.2017 ob 22:01
ennui...boljsa recenzija kot ta clanek.hvala.prvi del je na drugem mestu top 10 filmov vseh casov,mojih top ten seveda;)..prvi je Kubrickov A Clockwork Orange.
tron
# 12.10.2017 ob 21:16
Film je bil ok, precej boljši od star wars reboota, hitri in drzni pa niti niso omembe vredni.
Pač pričakoval sem nekaj več. Bi pa film priporočal že zaradi odlične cinematografije in zvočnih efektov, tukaj pa kapo dol so res ponudili nekaj kar je vredno ogleda v kinu.
Peter F.
# 12.10.2017 ob 14:05
Nimaš jezika, da bi mu povedal da te moti?
Raje trpiš cel film? Zakon.
jackm8
# 12.10.2017 ob 15:44
Ma, manjka predvsem Ridley, ki se mu skeglja ob snemanju. Prvi je bil ravno zaradi tega dober. En ta deseti scenarij, menjava scenarista na nož par dni pred snemanjem, stavka ki omogoči izjemne podrobnosti v scenografiji, Rutdger ki na lastno pamet vstavi najboljši dialog filma, prepiri med ekipo in režiserjem, velika navezanost na francoske striparje, pa imaš klasiko. Tale nova zadeva je homage, preračunan in izpiljen, in tudi izpade v redu, originalu pa niti do pasu ne seže. Manjka predvsem punk odbitost.
tron
# 12.10.2017 ob 20:38
"Zaslužek filma je popolnoma nepomemben v debati o kakovosti "

Pomemben je, ker vseeno nakazuje na nek problem, ki se ga večina ocenjevalcev otepa ali pa ne želi priznati.
Ko prebaviš ves ta eye candy in resnično oceniš samo jedro filma vidiš, da ima probleme s tempom in slabo izdelanimi karakterji.
Seveda nisem pričakoval Šindlerjevega seznama ali pa Angl. pacienta ampak prvi Blade Runner ima vrhunsko igralsko zasedbo in scenarij, ki tudi ni ne vem kaj je vseeno bolje dodelan, vsak karakter je poseben.
Sam koncept cyber punk atmosfere je ostal neizkoriščen, dobili pa smo totalno irelevanten karakter Joi, Jared Leto in Gosling pa enostavno nista prispevala h kakovosti.
Če izklopiš možgane in se prepustiš samo sliki in zvoku dobiš mogoče dovolj, a mnogi smo pričakovali še več.
Tudi na IMDB se favorizira visoko ocenjene komentarje je pa na tisoče potisnjenih v ozadje, ki so zelo razočarani nad filmom.
vnk
# 12.10.2017 ob 16:57
(V filmu je v resnici kar nekaj ženskih vlog, a jih promocija sploh ne izpostavlja.)

Ana Jurc zgleda ni sposobna napisati recenzije filma brez utrujanja z nekimi novodobnimi feminističnimi kritikami. A je res treba?
GORILA
# 12.10.2017 ob 13:36
@bleee
Če gledaš prvi del danes, ugotoviš, da praktično nima neke blazne vsebine. Pred kakimi petimi dnevi so ga predvajali na Kanalu A.

...imaš več verzij prvega dela.
KissMyAss.
# 12.10.2017 ob 21:20
Ko fan filma Iztrebljevalec iz leta 1982 reče: "Ko sem prvič videl Iztrebljevalca, je bil to direkten udarec v glavo!", to vedno reče z eno roko na masturbaciji. Kajti ko reče, kaj je bilo, ko je prvič videl Iztrebljevalca, hkrati reče tudi, kaj je bilo, ko je prvič videl joške. In ko moški prvič vidi joške, ga zadene v glavo.

Nobena uganka ni, zakaj je moškim na prvem mestu vizualnost filma Iztrebljevalec 2049. Če so v prvem Iztrebljevalcu videli joške, v drugem vidijo toliko več. Vidijo utlimativno izpolnitev sanj, ki so jim jih navdale joške prvega Iztrebljevalca. Vidijo popolno žensko - tisto žensko, ki je edina še lahko bolj popolna, kot so joške. Vidijo animo. Tehnično popolno emanacijo svojega jedra sanj o popolni ženski, jedra, ki so joške, a ki zdaj dobi svojo nadgradnjo na edini možni moški način: projicirano žensko, privezano na konzolno vrvico na strogo odmerjeni razdalji kuhinja-dnevna soba, ali drugače, na razdalji šporget-pir. In še v različici premium nadgradnje: žensko, ki jo lahko emanirajo s klikom na gumb, kadar se jim zahoče in kjer se jim zahoče. Ni popolnejše ženske za moškega, kot je anima, projicirana na točno določeni razdalji za točno določen namen ob točno določenem času. Podobe hologramskih žensk kot tudi gigantske podobe žensk še v analogni verziji (kipi žensk v zapuščenem Las Vegasu, zreducirani na točno odmerjene fetišistične objekte želje, kot so ekstatično odprta usta, stopala v petkah, dlani z dolgimi nohti) so podobe raja za moške, ki ne potrebujejo nobene druge barve kot sivo in rjavo. Hvalnica vizualijam filma, ki so komaj kaj več od vizualij v črno-belih filmih pošasti iz 1950-ih let, je najbolj klasičen simptom moške slepote (in ni po naključju moški, ki izdeluje anime - ženske holograme, slep), ko moškega zaslepi prisotnost amime. Ne pravijo zaman fani filma, da ko so videli prvi film - ko so videli joške - jih je zadelo v glavo. Drugi film, Iztrebljevalec 2049, zato fani zdaj gledajo slepi. In vidijo razkošje vizualij.

Iztrebljevalec 2049 je film anime, moške uteralne, primordialne fantazije o ženski. A to je le en vidik. Anima je projicirana ženska, v filmu dobesedno projicirana in odvisna od moškega pritiska na gumb. In anima je tudi snovna ženska, taka, ki se jo lahko dotakne, ali bolje, taka, ki se moškega lahko dotakne. A snovnost anime je le obratna stran nesnovnosti emanacije. Da je ena ženska imenovana Joi, druga Luv, torej Veselje in Ljubezen, ne bi moglo bolj izdajati njunega skupnega izvora in njunega skupnega bojišča - moškega. Joi je premium emanacija ženske, ki moškemu dostavlja veselje ob točno določenem času na točno določenih mestih, Luv je premium snovna stvaritev ženske, ki je moškemu vedno na sledi, naj moški to hoče ali ne. Toda točno v tem je trik: moški hoče, da mu nesnovna emanacija ženske, tako rekoč njegova idealna utelesitev jošk iz njegovega spomina (zakaj Ryan Gosling v filmu torej išče spomine?), streže njemu v veselje, toda moški hoče še nekaj več - da mu ženska vedno streže, njemu v veselje. Veselje je prevedeno v nesnovno emanacijo ženske, ki je moškemu na voljo le ob točno določenem času (ko moški tako hoče), želja po večnem streženju, to je, želja po večni željenosti moškega s strani ženske, pa je prevedena v snovno tvarino Ljubezni, ženske, ki je vedno na sledi moškemu. Luv kot predstavnica nevarne korporacije je samo navidezno nevarna Ryanu Goslingu, toda če ne bi bila Luv, Ljubezen, se ne bi trudila. Poslala bi svoje minione (kot da jih "vizualno osupljivo" mesto ne bi bilo polno). Ker pa je Luv, Ljubezen, se potrudi. Ko moški gleda morilsko Luv, mu zaigra srce: Točno tako bi rad, da me ženska išče! Nesnovna emanacija Joi je ugasljiva, morilsko zasledovalna Luv je neugasljiva. Je zato čudno, če Joi ugasne Luv, če torej ugasljivo nesnovno emanacijo ugasne snovna, a neugasljiva morilka? Joi in Luv sta obe animi, a prva je dobra (a ugasljiva), druga pa zlobna (a večna). Moški potrebuje obe. Potrebuje Veselje (Joi) in potrebuje zagotovilo, da je to veselje utemeljeno na večni Ljubezni (Luv). To moškega pomirja. In dela slepega.

Da Ryan Gosling ubije Luv, je seveda strateški prijem. Ryan Gosling ne ubije nobene Luv, saj je Luv anima. Če je mislil, da jo je ubil tako, da jo je potunkal v vodo - v univerzalni simbol nezavednega, od koder anima izvira - se je seveda močno uštel. A ne scenaristi. Fani filma Iztrebljevalec iz leta 1982 kričijo, da niti v desetih letih in še več ne bi mogli izpisati scenarija za nadaljevanje filma. Kar priča samo o tem, da so fani filma oslepeli, ko so videli joške. Za tretji film, Iztrebljevalec 2079, imajo zdaj scenarij izpisan pred nosom. A ne gre samo za scenarij. V filmu Ryan Gosling izgubi obe animi, eno mu uniči Luv, eno pa sam. Seveda gre samo za navidezno uničenje - kot rečeno, Luv, potunkana v vodo, je toliko kot Luv, na novo spočeta. Iztrebljenje anime ima v filmu dodatno funkcijo - funkcijo apela kritičarkam. Ko ženska sreča moškega, ki v sebi premore prostor za njeno animo, se ji zgane vagina. Prazen prostor v moškem je seveda čista ženska iluzija - anima, ki ubija, Ljubezen, ki bi šla za moškega do roba sveta (kot v filmu) in ki ga je za svojo ljubezen pripravljena tudi ubiti, skratka ljubezen matere do sina, z vidika ženske: ljubezen tašče do moža-sina, ta anima se je zgolj potuhnila in v moškem ustvarila iluzijo praznega prostora, ki da čaka, da ga zapolni Veselje. Ko zato kritičarka vidi Ryana Goslinga, tega holivudskega cukrčka, brez anime (moškega brez tašče, večna ženska iluzija), njena vagina ne zmore drugače kot zapeti hvalnico filmu. Ali drugače: ni kritičarke, ki Ryanu Goslingu, izpraznjenemu anime, ne bi poslala klica vagine, kakor pošljejo sirene svoj glas Odiseju, izpraznjenemu voska v ušesu.
simon-rupsi
# 12.10.2017 ob 16:21
Zvok 8 /10.. V kinu je iz nerazumljivega razloga glasnot izjemno previsoka. kar je na trenutke moteče..

Vizuelnost 8/10

Zgodba 4/10

Film pade na zgodbi, ker komplicira. Prvi del je bil iz tega vidika preprost.
tron
# 12.10.2017 ob 19:42
Ja pa Blade Runner 2049 z 150 milijonskim vložkom še večji flop od originala. Čez vikend je v ZDA zaslužil samo 32milijonov, dvorane so prazne. Tudi moja je bila skoraj prazna.
Če primerjamo dva vizuelno vrhunska blockbusterja Mad Max Fury Road in BR 2049 bi lahko rekel, da so karakterji v Fury Road bilo dosti bolje dodelani, tudi sam tempo filma je bil odlično editiran od začetka do konca medtem, ko ima Blade Runner slabo izdelane karakterje, Gosling je deloval zelo nezainteresirano.
Škoda, da film ni ponudil vsebinsko več glede na minutažo. Pričakoval sem več, vendar so tudi pričakovanja bila zelo velika.
odprtizvezek
# 12.10.2017 ob 15:00
iztrebljevalec hahhhahaa
aparat-čik
# 12.10.2017 ob 13:06
neprimerljiv z samo zgodbo izvornika, leto 2019 se mi takrat zdelo svetlobna leta daleč. Vtisa kot ga neredijo izvorniki je nemogoče ponovit z nadaljevanji :)

fsa ta nadaljevanja me puščajo hladnega... ki po drugi strani kažejo na izgubo ustvarjalnosti in neko zabubljenost v preteklost, ki je več ni.
bleeeee
# 12.10.2017 ob 13:04
Če gledaš prvi del danes, ugotoviš, da praktično nima neke blazne vsebine. Pred kakimi petimi dnevi so ga predvajali na Kanalu A.
igor-za
# 12.10.2017 ob 12:36
gledal oba prvega in tega 2049.
Prvi me je navdušil ob prvem gledanju, tu pa sem ostal hladen. Žal ne morem deliti navdušenja z Ano.
Filmske recenzije
link
Filmska recenzija: Ivan
20
26. november 2017 ob 10:17 Prav gotovo drži, da take junakinje, kot jo v Ivanu upodobi Maruša Majer, v slovenskem filmu še ni bilo.
Več novic ...
Ocenjujemo
link
Filmska recenzija: Medvedek Paddington 2
1
10. december 2017 ob 18:30 Mali prikupni medvedek z modrim plaščkom in velikim rdečim klobukom pri nas morda ni tako zelo znan, v Veliki Britaniji pa sodi med najbolj priljubljene izmišljene like otroške literature in je bil ...
Več novic ...
Kazalo