Gal in Severa Gjurin na festivalu Urbano dejanje. Foto: BoBo
Gal in Severa Gjurin na festivalu Urbano dejanje. Foto: BoBo

UAUU pa prisrčno upam, da naslednje leto nastopijo v še širših sekcijah urbanih umetnosti, kultur in znanosti. Kajti resnično ena in edina kritiška – prej (po)svetovalna – opazka glede festivala urbane kulture ali UD-a 2015, ki se je ves prejšnji teden (za)vrtel v klubskih prostorih in dvoriščni okolici kluba ZOO v ljubljanski Tobačni, je: kako še več in bolj zgostiti, skoraj celodnevno = vsakodnevni program?

Možnosti sta le dve. Zmanjšati število festivalskih dni in narediti žanrsko simbiozo, ki bi omogočila, da se … recimo džez sreča s funkom, groovom, hiphopom, r'n'b-jem. Ali pa se enostavno program razširi s še več UAUU-vov, kot nekakšna transslovenska platforma uličnih uprizoritvenih umetnosti, novih družbenih praks in novodobnih življenjskih praks.

Zadnje je že razvidno iz organizatorjevega namena, da za ceno 15 evrov (res je, kar berete, če že ne veste tega) omogoči celotedenski paket glasbenih uprizoritev in vsega, kar je povezano z njo – glasbo. Zelo nenavadno, da v času, ko se delajo zidovi – takšni in drugačni – okrog Plečnikovega hrama kulture v Križankah, ki bodo omogočili le še dodatno diferenciranje družbe in okolja, se pojavijo mladci in mladenke, ki s svojo festivalsko iniciativo ponudijo toliko kulture in kultur sprejemljivih tudi za žep navadnega človeka.

Ali obiskovalca, ki je v koloritu (pri)znanih domačih in tujih glasbenih imen lahko poslušal in videl tudi izvajalce in umetnike, ki jim postavljanje zidov (takšnih in drugačnih) pri nas predvsem onemogoča in ustavlja preboj do širše javnosti. Združevanje teh na platformi, kot je UD (Urbano dejanje), bo slej ko prej ustvarilo razmišljajoče-delujočo kritiško maso, ki bo sposobna odpraviti vse zidove.

Na koncu le analitična ocena glasb prvega UD-a 2015: četudi se že danes zdi, da pri nekaterih zvrsteh, kot sta džez in elektronika, Slovenija postaja ne le eksotično zanimiva in razburljiva destinacija, lahko le ugotovim tisto, čemur sem priča nekaj zadnjih let: slovenski ustvarjalci znotraj elektronskih glasb in prenekaterih džezovskih praks so več kot le eksotika in razvedrilo. Zato še več UD-ov tudi v prihodnje.