Sorodna novica Aj Vejvej zapušča Nemčijo, ker "ni odprta družba"

Leta 1957 v Pekingu rojeni Aj Vejvej bo zasnoval tudi scenografijo in kostume za klasično opero Giacoma Puccinija Turandot iz leta 1926, ki bo na ogled v prihodnjem letu. Kot je povedal Aj, se bo prihajajoča produkcija, ki bo na sporedu od 25. marca do 5. aprila, nanašala na poglabljajočo se politično krizo v Hongkongu.

"Demonstracije se bodo vsekakor odražale v operi."
Umetnik je pred kratkim svojo videoekipo napotil na hongkonške proteste, kjer namerava posneti dokumentarni film ali serijo intervjujev. "Demonstracije se bodo vsekakor odražale v operi," je povedal za The Art Newspaper. "To bo opera, potopljena v sodobni svet s sedanjim kulturnim in političnim bojem, predstavljena skozi Puccinijevo zgodbo," je še dodal.

Sorodna novica Umrl je italijanski filmski in operni režiser Franco Zeffirelli

Mladi Aj kot operni statist
Umetnik pravi, da je ponudbo rimske operne hiše sprejel le zato, ker ima Turandot poseben pomen. Aj in njegov polbrat sta kot mlada umetnika brez prebite pare, ko sta se poskušala uveljaviti v New Yorku, nastopila kot statista v znameniti produkciji tega Puccinijevega dela, ki jo je na oder Metropolitanske opere v letu 1987 postavil pred kratkim umrli režiser Franco Zeffirelli.

"Nikoli ne bi sprejel, če ne bi šlo za Turandota," je Aj dejal za italijanski časopis La Repubblica. "Nikoli nisem pozabil, kako sva se z bratom pojavila v Metu. To sem storil, da sem si lahko pomagal pri študiju, delo je bilo kulturno zelo daleč od mojega zanimanja."

Alexander Calder: Delo v nastajanju (1968). Foto: IMDb
Alexander Calder: Delo v nastajanju (1968). Foto: IMDb

Angažiranje sodobnih umetnikov
Sodelovanje rimske operne hiše z Aj Vejvejem je še eno v nizu intervencij sodobnih umetnikov v tej instituciji s 139-letno tradicijo. Naslednji mesec bo južnoafriški umetnik William Kentridge predstavil svojo novo produkcijo Čakanje na Sibyl, navdihnjeno z baletom Delo v nastajanju, ki ga je leta 1968 na odru rimskega Teatro Costanzi postavil kipar Alexander Calder.

"Povabili smo enega največjih sodobnih umetnikov, Williama Kentridgea, in mu pustili proste roke, da ustvari "umetniško kompozicijo", ki jo bo postavil na oder, skupaj z odrsko sceno, ki jo je leta 1968 posebej za Teatro Costanzi zasnoval drugi velik sodobni umetnik, Alexander Calder," so pri Teatro dell'Opera di Roma zapisali v izjavi za javnost.