Drama spremlja skupino sošolcev - Poljakov in Judov od leta 1925 do danes. Ko odrastejo, se njihova prijateljstva in mladostne ljubezni končajo. Z izbruhom druge svetovne vojne antisemitizem v mestu Jedwabne na jugu države preraste v niz nasilnih dogodkov in doseže vrhunec leta 1941 v množičnem pogromu nad lokalnim judovskim prebivalstvom. Foto: Nada Žgank /PGK
Drama spremlja skupino sošolcev - Poljakov in Judov od leta 1925 do danes. Ko odrastejo, se njihova prijateljstva in mladostne ljubezni končajo. Z izbruhom druge svetovne vojne antisemitizem v mestu Jedwabne na jugu države preraste v niz nasilnih dogodkov in doseže vrhunec leta 1941 v množičnem pogromu nad lokalnim judovskim prebivalstvom. Foto: Nada Žgank /PGK
Naš razred
Predstava skuša razumeti, kako diktature vplivajo na ravnanja ljudi, da pride do brutalnih obračunavanj in eskalacije dolgo zatajevanih zamer. Foto: Nada Žgank /PGK
Nina Rajić Kranjac
Odmevno, družbeno aktualno besedilo režira Nina Rajić Kranjac. Foto: Nada Žgank /PGK

Zgodba igre, ki jo je Evropska gledališka konvencija uvrstila med deset najboljših sodobnih evropskih dram, napisanih med letoma 2009 in 2010, temelji na resničnem in dolgo prikrivanem dogodku iz obdobja druge svetovne vojne. V majhnem poljskem mestu Jedwabne so ubili po nekaterih navedbah 300, po drugih pa 1.600 Judov, ki so ga zakrivili poljski someščani, in ne nacisti. Dolgo prikrivana resnica o dogodku je prišla na dan šele pred nekaj leti, preživeli - tako rablji kot žrtve - pa so morali sobivati še naprej, z vsemi osebnimi ranami, krivdo in maščevanji.

Sloviti poljski dramatik Słobodzianek je v Našem razredu soočil deset nekdanjih sošolcev, ki kot starci po vojni premlevajo, kaj se je zgodilo, in se sprašujejo, kam je šlo njihovo življenje, ter ugotovijo, kako pomembni so v resnici odnosi. Njihova prijateljstva in mladostne ljubezni so se v odraslih letih, predvsem pa po izbruhu vojne končali. V mesto so vkorakale okupatorske sile, najprej sovjetske, nato nacistične. Antisemitizem v mestu Jedwabne na jugu države je prerastel v niz nasilnih dogodkov in dosegel vrhunec leta 1941 v množičnem pogromu nad lokalnim judovskim prebivalstvom.

"Njihove usode so na nenavaden in krut način prepletene, kot je nenavadno in kruto lahko življenje vsakega izmed nas," pravi o predstavi umetniška vodja Prešernovega gledališča Kranj Marinka Poštrak in doda, da je čas za razkritje, kako diktature vplivajo na ravnanja ljudi, da pride do brutalnih obračunavanj, eskalacije dolgo zatajevanih čustev in osebnih zamer.

O bitkah v nas samih
Predstavo je na oder postavila režiserka najmlajše generacije vidnejših slovenskih gledaliških ustvarjalcev Nina Rajić Kranjac, ki pravi, da se že samo dramsko besedilo izogiba moraliziranju in zelo pronicljivo govori o bitkah v samem človeku. "Človek nikoli ni samo dober, vprašanje je, v katerih okoliščinah in kdaj zavzema položaj rablja ali žrtve," je poudarila.

Predstava je peti skupni projekt kranjskega gledališča z Mestnim gledališčem Ptuj, v koprodukciji pa sodeluje tudi Mini Teater Ljubljana. Po besedah direktorja ptujskega gledališča Petra Srpčiča drama zaobjema epopejo menjave nekih časov, kar se je dotaknilo tudi našega prostora. Tudi pri nas še vedno nosimo posledice tega, kar se je zgodilo pred in med drugo svetovno vojno ter po njej, veliko stvari je še nedokončanih, nedorečenih. Največja kakovost drame pa je po Srpčičevem mnenju v tem, da so v ospredje stopile človeške zgodbe.

Dramaturginja predstave je Marinka Poštrak, v njej pa nastopajo Nejc Cijan Garlatti k. g., Vesna Jevnikar, Benjamin Krnetić k. g., Peter Musevski, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Miha Rodman, Blaž Setnikar, Aljoša Ternovšek, Borut Veselko, Ciril Roblek k. g. in Judita Polak k. g.

Pokroviteljstvo nad predstavo, ki nosi sporočilo o krhkosti miru, ki ga lahko vsak trenutek zamajejo okoliščine, je prevzel poljski veleposlanik v Sloveniji Pawel Czerwinski.