Nemška koreografinja Isabelle Schad v predstavi Kolektivni poskoki prevprašuje emancipatorne potenciale mnoštvenega plesnega telesa. Foto: Jakub Wittchen for Art Stations Foundation
Nemška koreografinja Isabelle Schad v predstavi Kolektivni poskoki prevprašuje emancipatorne potenciale mnoštvenega plesnega telesa. Foto: Jakub Wittchen for Art Stations Foundation
CoFestival
Spremljevalni program festivala se bo ukvarjal z razširjenimi pogledi na pojem koreografskega, plesnega in kulturnega dela ter s časovnimi (zgodovinskimi) telesnimi in umetniškimi sledmi. Foto: Kino Šiška
Leta 1999 je Goran Bogdanovski, član baletnega ansambla Opere SNG Ljubljana, s kolegi Gregorjem Luštkom, Damjanom Mohorkom, Dejanom Srhojem in Goranom Tatarjem napovedal svoj koreografski prvenec z naslovom 1:0. Petnajst let pozneje se je postava izvirne zasedbe Fičo baleta odločila za "introspekcijo" in ugotavljanje, ali so njihova telesa še vedno sposobna enakih naporov. Foto: Miha Fras

Z razstavo Ksenija Hribar: Med britanskim in slovenskim sodobnim plesnim kontekstom avtorja Roka Vevarja in predstavo po resničnih dogodkih selektorja Gorana Bogdanovskega se v Kinu Šiška nocoj začenja mednarodni festival sodobnega plesa CoFestival. Do prihodnje nedelje bo predstavil niz tujih in domačih sodobnoplesnih del in dogodkov.

Z vidiki kolektivnosti in estetike se ukvarjata predstavi Gorana Bogdanovskega 2:0 in španskega plesalca in koreografa Alberta Quesade Solo na Bacha in Glenna.

Nemška koreografinja Isabelle Schad v predstavi Kolektivni poskoki prevprašuje emancipatorne potenciale mnoštvenega plesnega telesa. Tradicionalne obrazce plesnih kolektivov pod optiko korporativne ekonomske eksploatacije pa koreografsko raziščeta Amanda Pina in Daniel Zimmerman v predstavi Ples in upor iz serije Ogrožena človeška gibanja.

Z vidiki telesnega nasilja v sodobni družbi se ukvarja predstava mladih nemških umetnikov Verene Billinger in Sebastiana Schultza Nasilni dogodek, medtem ko flamsko-portugalski duet Še vedno te prenašam Pietera Ampeja in Guilherma Garrida preizprašuje nasilnost moškega prijateljstva v okviru heteronormativnosti.

Performans umetnice Bare Kolenc z naslovom Retorika - Zasebne misli problematizira institucijo sodstva in pravne retorike, predstava Samo moje srbskih plesalcev, performerjev in koreografov Igorja Koruge in Ane Dubljević pa se ukvarja z oblikami sodobne psihopatologije.

Predstava Približevanja #5 nemško-srbskega tandema Martina Sonderkampa in Darka Dragičevića razodene, da družbenega in političnega prostora ali prostora emancipacije ni mogoče razumeti brez temeljnega razumevanja posebnosti fenomenoloških, materialnih dinamik teles v odnosu do kraja in njegove utilitarnosti. Solo Roberte Milevoj z naslovom Spet Roberta pa si zastavi vprašanje, ali je med naravnim in umetnim prostorom ob eskapizmu možna še kakšna sprava in stik.

Spremljevalni program se bo ukvarjal z razširjenimi pogledi na pojem koreografskega, plesnega in kulturnega dela ter s časovnimi (zgodovinskimi) telesnimi in umetniškimi sledmi. Poleg razstave o legendi slovenskega sodobnega plesa Kseniji Hribar bo obsegal še strokovno srečanje Arhiviranje koreografskih praks, delavnico, filmsko projekcijo in predstavitev nove knjige plesnega dramaturga Guyja Coolsa.

Program je nastal iz zanimanja za sodobne pristope h koreografskim praksam in načine, kako komunicirajo z javnostjo in občinstvi. Ustvarjen je kolektivno in konsenzualno, zastavljen pa problemsko s programskim podpisom Dance to Insist, Dance to Resist (Ples za vztrajanje, ples za upor), so sporočili organizatorji.