Režiserka Mateja Koležnik se z inovativno interpretacijo ene najbolj drznih in vplivnih dram 20. stoletja v Slovensko narodno gledališče v Mariboru vrača po uspešnih uprizoritvah Malomeščanska svatba Bertolta Brechta in John Gabriel Borkman Henrika Ibsena. Foto: Damjan Švarc/SNG Maribor
Režiserka Mateja Koležnik se z inovativno interpretacijo ene najbolj drznih in vplivnih dram 20. stoletja v Slovensko narodno gledališče v Mariboru vrača po uspešnih uprizoritvah Malomeščanska svatba Bertolta Brechta in John Gabriel Borkman Henrika Ibsena. Foto: Damjan Švarc/SNG Maribor
Ibsenova Hedda Gabler, napisana leta 1890 in premierno uprizorjena leta 1891 v gledališču Residenztheater v Münchnu, je večplastna drama karakterjev, katere bistvo je istoimenska junakinja, razočarana nad vsem, kar predstavlja njen lastni svet, njen pogled je uprt izključno v lastni občutek neuresničenosti. Foto: Damjan Švarc/SNG Maribor
"Če je kje kakšna pravica, se mi zdi, da je to ta, da odločaš o svojem življenju, kako ga boš živel oziroma ali ga boš sploh živel," svojo vlogo predstavlja Nataša Matjašec Rošker. Foto: Damjan Švarc/SNG Maribor

Na odru mariborske Drame bo Heddo Gabler, eno najkontroverznih besedil norveškega dramatika Henrika Ibsena iz leta 1890, uprizorila Mateja Koležnik. Kot pravi dramaturg Goran Ferčec, je Hedda "izjemno sodoben lik, ki nosi v sebi poudarjeno individualno noto in neomajno zavedanje o svobodi lastne volje. Nezmožna vzpostavitve odnosa med lastno individualnostjo in družbenimi konvencijami poseže po najradikalnejšem dejanju svobodne volje."

So ponos, čas in dostojanstvo danes še v veljavi?
V naslovni vlogi bo nastopila Nataša Matjašec Rošker, ki je izpostavila režiserkino nenavadno, celo radikalno branje Ibsenovega dela, ne z ženske perspektive, vsekakor pa njeno branje ponuja drugačen zorni kot.

V ospredje so postavili vprašanje časti: "Ta termin je v našem zdajšnjem svetu tako rekoč zbrisan. Ponos, čast, dostojanstvo. Poskušali smo se v našem zdajšnjem času poigrati, kaj pomeni ubiti se zaradi dostojanstva."

Lik Hedde Gabler med drugim postavlja vprašanja, kdo je in kdo ni vreden življenja, ali je vredno živeti, predvsem pa, "ali imam pravico do svobode odločanja o sebi, torej da se ukinem, ali pa mi družba narekuje, da moram vztrajati, tudi če nočem. Če je kje kakšna pravica, se mi zdi, da je to ta, da odločaš o svojem življenju, kako ga boš živel oziroma ali ga boš sploh živel," meni Nataša Matjašec Rošker.

Stereotipna žrtev časa iz Ibsenovega cikla, zaznamovanega z melanholijo in smrtjo
"Hedda je na nek način stereotipna žrtev časa. Nosi neko sodobnost, ki je konec 19. stoletja niso mogli razumeti," je dodal Ferčec. "Nosi eksistencializem 60. let pred dejanskim eksistencializmom kot filozofske in socialne ideje. Mogoče jo je napak posodabljati, ker ona dejansko je sodobna," je še povedal.

Drama je zreducirana na komorno situacijo nekega meščanskega salona kot kraja slabih, a preračunljivih odločitev in spada v tematski in časovni cikel Ibsenovih zadnjih petih dram, ki jih zaznamujejo pesimizem, melanholija in naposled tudi smrt.

Poleg Matjašec Roškerjeve igrajo še Jurij Drevenšek kot Heddin mož Jörgen Tesman in Matjaž Tribušon kot Jörgenov tekmec Ejlert Lövborg, osrednje vloge pa dopolnjujejo Maša Žilavec, Mateja Pucko in Ivo Ban. Besedilo je prevedel Bogomil Fatur, priredili sta ga Mateja Koležnik in Metka Damjan. Dramaturg je Goran Ferčec, scenograf Marko Japelj, kostumograf Alan Hranitelj, koreograf Matija Ferlin, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, oblikovalec svetlobe Pascal Mérat, lektorica Metka Damjan, oblikovalka maske Mirjana Djordjević.