Edward Clug pripravlja plesno interpretacijo Goethejevega Fausta. Foto: BoBo
Edward Clug pripravlja plesno interpretacijo Goethejevega Fausta. Foto: BoBo

Literarna klasika je skozi stoletja doživela več literarnih in gledaliških obdelav – med drugim tudi mednarodno uspešno predstavo Tomaža Pandurja –, kljub temu pa Goethejeva filozofska drama oziroma tragedija Faust še vedno ostaja velik izziv v domeni plesne umetnosti, so zapisali na strani SNG-ja Maribor.

"Svojevrstno interpretacijo in edinstveno vizijo tega dela prinaša Edward Clug v svoji plesni manifestaciji, ki ne spaja le glasbenega misticizma Milka Lazarja z nenavadno atletsko energijo in z lastno poetiko giba, ampak s kombinacijo vseh treh elementov zgradi spektakel, ki zna tudi z ironijo in s parodijo razkriti preštevilne disonance in paradokse človeškega bivanja," so iz gledališča dodali v napovedi.

Čeprav Faustova zgodba temelji na legendi o človeku, ranocelniku in alkimistu, ki je v zameno za mladost prodal dušo hudiču, pa v resnici govori predvsem o občutkih odtujenosti sodobnega človeka in o njegovi potrebi po razumevanju sebe in sveta v širšem kontekstu univerzuma.

Stara zasedba, novi projekt
Temačna in tragična zgodba, začinjena s črnim humorjem, je v Clugovi interpretaciji podana v nizu navdihujočih odrskih trenutkov. Avtor partiture – bujno razplastene orkestralne glasbe, ptičjega petja, popevk in ambientalnih zvokov – je Clugov dolgoletni sodelavec, Milko Lazar, scenograf Marko Japelj, prav tako stalni sodelavec, pa je podpisan pod kompleksno odrsko sliko.

Edward Clug je svetovno priznani koreograf, ki je mariborski balet postavil na plesni zemljevid Evrope. Ena njegovih večjih predstav, Carmina Burana nemškega skladatelja Carla Orffa, velja danes za eno najznamenitejših glasbenoscenskih del, ki jo je skladatelj dokončal med vzponom nacizma leta 1936. Orff je v Carmini Burani želel udejanjiti koncept
Edward Clug je svetovno priznani koreograf, ki je mariborski balet postavil na plesni zemljevid Evrope. Ena njegovih večjih predstav, Carmina Burana nemškega skladatelja Carla Orffa, velja danes za eno najznamenitejših glasbenoscenskih del, ki jo je skladatelj dokončal med vzponom nacizma leta 1936. Orff je v Carmini Burani želel udejanjiti koncept "theatrum mundi" – gledališča sveta, v katerem se tesno in tako rekoč do stopnje nedeljivosti prepletajo glasba, gibanje in govor. Foto: SNG Maribor

"Scenska oprema prevladujoče "črne škatle", premični zasloni in videoprojekcije nas popeljejo iz interjerjev na vrtove, iz nebes v pekel. Produkcija naglega tempa, zvečine uprta v narativnost, ves čas navdušuje z drobnimi detajli, fabulo pa podpirata močna dramaturgija in učinkovita zgradba. Ansambel, dopolnjen z mladimi člani, ponudi navdihujočo plesno dramo, gre pa za produkcijo visokega ritma, ki nenehno navdušuje z drobnimi detajli, antologijsko zgodbo pa podpirata močna dramaturgija in čvrsta, prepoznavna "clugovska" forma", so o predstavi zapisali pri Cankarjevem domu. Ob tem so dodali, da so "baleti koreografa romunskega rodu Edwarda Cluga skrajno fizične, a hkrati poetične stvaritve, plesna dela, ki se poigravajo z manirizmi in ironijami človeškega bivanja".