Oder
()
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 3 glasov Ocenite to novico!
Čarobna piščal
Po monodramski uprizoritvi Smrt Krišne je to prvo gostovanje velikega gledališkega režiserja v Ljubljani. Foto: Pascal Viktor
Čarobna piščal
Brookova Čarobna piščal se odpoveduje standardnemu opernemu razkošju, ne pa tudi glasbi. Foto: Pascal Viktor
Čarobna piščal
Ustvarjalnost je Petru Brooku omogočilo tudi samostojno gledališče Bouffes du Nord, ki je začelo delovati leta 1974 v Parizu. Foto: Pascal Viktor

Dodaj v

Ko se Čarobne piščali loti "prevratniški" Peter Brook

Klasika opernega repertoarja v rokah vizionarja
6. maj 2013 ob 09:07,
zadnji poseg: 7. maj 2013 ob 08:34
Ljubljana - MMC RTV SLO/STA

Peter Brook, eden ključnih vizionarjev modernega gledališča, se je pred dvema letoma vrnil k evropskemu klasičnemu repertoarju, Čarobni piščali. Dve leti po premieri predstave, ki je navdušila kritike in občinstvo po vsem svetu, smo lahko njegovo novo odkrivanje Mozarta prvič videli tudi v Ljubljani.

Čarobno piščal bo še danes v Cankarjevem domu uprizorilo gledališče Bouffes du Nord iz Pariza, ki je slavnemu režiserju pred leti tudi omogočilo samostojno ustvarjalnost. Predstava se odpoveduje standardnemu opernemu razkošju, odrske učinke in simboliko pa nadomešča z oživitvijo vselej mladega Mozarta, ki ga obkrožajo nadarjeni mladi umetniki.

Novo odkrivanje Mozarta
Avtorji priredbe Mozartove opere Peter Brook, Franck Krawczyk in Marie-Helene Estienne obljubljajo živahno Piščal, v kateri bo intimna bližina z izvajalci omogočila, da zasijeta nežnost in globina partiture. Če je Brook iz predstave umaknil običajno razkošje, se ni odpovedal tudi glasbi. Kot pišejo ob predstavi režiser z mladimi opernimi pevci na komorno zasnovanem prizorišču, ki omogoča intimno bližino, na novo odkriva Mozarta in ga zaznamuje z izrazito avtorsko vizijo, ki se uresniči kot apoteoza umetnosti.

Mozart je Čarobno piščal (libreto je napisal njegov prijatelj Emanuel Schikaneder) začel ustvarjati spomladi 1791. V nekaj tednih je ustvaril mojstrovino, ki jo zaznamuje uravnoteženost humorja, prostozidarske simbolike in nravstvenega kodeksa takratne dobe. Opera pripoveduje o zmagi svetlobe nad temo, zloba podleže dobroti, nagon se podredi razumu, ljubezen pa prežene sovraštvo.

Reformatorski vstop v gledališče
Peter Brook brez dvoma sodi med najpomembnejše osebnosti gledališča zadnjega pol stoletja. Novo poglavje modernega gledališča je odprl s prvimi reformatorskimi uprizoritvami, denimo predstavama Kralj Lear iz leta 1962 in Marat/Sade iz leta 1964. V gledališče je s predstavami, kot je Mahabharata, prinesel tudi elemente tradicionalnih neevropskih kultur. Njegove knjige, kakršna je Prazen prostor, so požirale cele generacije gledališčnikov.

Čarobna piščal ni zares prva klasična opera, ki jo je postavil na oder. Zanimajo ga operne zgodbe, ki se ukvarjajo z intimno bližino, kot sta Carmen in Don Giovanni. Predvsem so znamenite njegove uprizoritve Zborovanje ptic, Hamlet in Tierno Bokar, preizkusil pa se je tudi v filmski režiji in med drugim posnel Moderato Cantabile in Gospodarja muh.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo