Čarobno piščal bo še danes v Cankarjevem domu uprizorilo gledališče Bouffes du Nord iz Pariza, ki je slavnemu režiserju pred leti tudi omogočilo samostojno ustvarjalnost. Predstava se odpoveduje standardnemu opernemu razkošju, odrske učinke in simboliko pa nadomešča z oživitvijo vselej mladega Mozarta, ki ga obkrožajo nadarjeni mladi umetniki.
Novo odkrivanje Mozarta
Avtorji priredbe Mozartove opere Peter Brook, Franck Krawczyk in Marie-Helene Estienne obljubljajo živahno Piščal, v kateri bo intimna bližina z izvajalci omogočila, da zasijeta nežnost in globina partiture. Če je Brook iz predstave umaknil običajno razkošje, se ni odpovedal tudi glasbi. Kot pišejo ob predstavi režiser z mladimi opernimi pevci na komorno zasnovanem prizorišču, ki omogoča intimno bližino, na novo odkriva Mozarta in ga zaznamuje z izrazito avtorsko vizijo, ki se uresniči kot apoteoza umetnosti.
Reformatorski vstop v gledališče
Peter Brook brez dvoma sodi med najpomembnejše osebnosti gledališča zadnjega pol stoletja. Novo poglavje modernega gledališča je odprl s prvimi reformatorskimi uprizoritvami, denimo predstavama Kralj Lear iz leta 1962 in Marat/Sade iz leta 1964. V gledališče je s predstavami, kot je Mahabharata, prinesel tudi elemente tradicionalnih neevropskih kultur. Njegove knjige, kakršna je Prazen prostor, so požirale cele generacije gledališčnikov.
Čarobna piščal ni zares prva klasična opera, ki jo je postavil na oder. Zanimajo ga operne zgodbe, ki se ukvarjajo z intimno bližino, kot sta Carmen in Don Giovanni. Predvsem so znamenite njegove uprizoritve Zborovanje ptic, Hamlet in Tierno Bokar, preizkusil pa se je tudi v filmski režiji in med drugim posnel Moderato Cantabile in Gospodarja muh.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje