Komično dramo Jeklene magnolije so krstno uprizorili leta 1987 v New Yorku. Foto: Jaka Varmuž/Gledališče Koper
Komično dramo Jeklene magnolije so krstno uprizorili leta 1987 v New Yorku. Foto: Jaka Varmuž/Gledališče Koper
Jeklene magnolije
Celotno dogajanje je umeščeno v frizerski salon v majhnem mestu, kjer ženske med urejanjem zunanjosti razkrivajo svoje osebne zgodbe in težave, ki jih pestijo. Foto: Jaka Varmuž

Dogajanje igre, ki je leta 1989 doživela slavno filmsko priredbo, ki je Julii Roberts prinesla nominacijo za oskarja, se odvija v frizerskem salonu, "kamor še ni stopila moška noga". V salonu majhnega mesta, kjer vsakdo pozna vsakogar, ženske med urejanjem zunanjosti razgaljajo svoja čustva in razkrivajo intimo. Vsi dogodki v salonu se vrtijo okrog zadnjih dveh let in pol življenja mlade Eme, vendar se njena zgodba - prizadevanje za materinstvo, bolezen, odločitev, da bo kljub vsemu zanosila, in posledično poslabšanje zdravstvenega stanja - ne odvija na odru.

O Eminem življenju izvemo le iz obrobnih dogodkov, iz reakcij obiskovalcev frizerskega salona na prelomnice iz njenega življenja in življenja ljudi iz njene bližine. Ženske v salonu prestrezajo zunanje dogodke, se nanje odzivajo ter v na videz neobveznem klepetu razkrivajo kompleksna čustvovanja in svoje intimne spopade z bolj ali manj usodnimi težavami.

Z odra na veliko platno
Dramo Jeklene magnolije so krstno uprizorili leta 1987 v New Yorku, dve leti pozneje je njihov avtor Robert Harling napisal še scenarij za film, v katerem je nastopilo šest zvezd - poleg Julie Roberts še Sally Field, Dolly Parton, Shirley MacLaine, Daryl Hannah in Olympia Dukakis.

V predstavi, ki jo je Gledališče Koper na oder postavilo v koprodukciji s SNG Nova Gorica, igrajo Nataša Tič Ralijan, Maja Nemec, Helena Peršuh, Anja Drnovšek, Mojca Partljič in Lara Jankovič. Dramaturginja predstave je Ira Ratej, besedilo je prevedla Alenka Klabus Vesel, scenograf je Milan Percan, kostumograf Alan Hranitelj, avtor glasbe pa Mirko Vuksanović.

Drama, ki v svojem oksimoronskem naslovu aludira na moč protagonistk, je v slovenskem gledališču prvič zaživela leta 2005, in sicer v Mestnem gledališču ljubljanskem, v katerem jo je režiral Vinko Möderndorfer.