Miroslav Krleža je delo napisal leta 1922, ko je bil star 29 let (tedaj je podpisal tudi pomembni drami Galicija in Golgota). V Adamu in Evi se prepletajo različni slogi, zato jo je težko ozko žanrsko opredeliti. Po besedah režiserja bi jo lahko označili kot črno komedijo ali pa kot izključno ljubezensko dramo brez oznak črno ali komično. Predstava, ki jo bodo na velikem odru premierno uprizorili danes ob 20.00, prinaša veliko figuralike, po kateri po mnenju direktorice in umetniške vodje MGL-ja Barbare Hieng Samobor, hrepeni današnje občinstvo.
Osnovna zgodba je enostavna. Ljubimca se po treh dneh trajajočem prepletanju divjih prepirov in strastne ljubezni odločita, da agonijo končata s smrtjo. Znova se srečata v onstranstvu, kjer ljubezen znova vzplamti, začne se dvorjenje v veliko svetlejših tonih. Igra deluje kot anekdota, ki zaradi svoje izčiščenosti prerašča v metaforo.
Pravljični odnos med glavnima protagonistoma
Lolić je v kratkem besedilu želel podčrtati široko tematiko, ki se dotika vsakega posameznika. Nagovorila ga je intimnost Krleže, ki ga razume kot napol svojega avtorja, saj je pisal v nekdanjem skupnem balkanskem prostoru. Tudi za občinstvo upa, da si bo ob predstavi zastavilo globlja vprašanja o življenju, ljubezni in smislu. Režiser po besedah umetniške vodje igralcu namenja središčno vlogo, opozarja na njegov spoštljiv odnos do igralk, ki v igri vzpostavi pravičnejši odnos med Adamom in Evo, ter na režiserjevo iskrenost, s katero je k besedilu pristopil brez sarkazma in obešenjaškega humorja, ki ga ta po mnenju umetniške vodje gotovo nudi.
Adama igra Gašper Tič, ki pravi, da bi bila lahko predstava podnaslovljena Življenje, saj je z njim tako kot z ljubeznijo tesno povezana. Eva je Jana Zupančič, v predstavi pa igrajo še Uroš Smolej, Mirjam Korbar Žlajpah, Jožef Ropoša, Gaber K. Trseglav, Boris Kerč, Nika Rozman in Tanja Dimitrievska.
Pod prevod se podpisuje Andrej Inkret, dramaturgija je delo Eve Mahkovic, za kostumografijo pa je poskrbela Sara Smrajc Žnidaršič.