Platonova je režisral Vito Taufer, ki ga je zanimala predvsem duhovna dediščina mladega Čehova, ob tem pa tudi čas, v katerem je drama nastajala. Foto: SNG Drama Ljubljana/Peter Uhan
Platonova je režisral Vito Taufer, ki ga je zanimala predvsem duhovna dediščina mladega Čehova, ob tem pa tudi čas, v katerem je drama nastajala. Foto: SNG Drama Ljubljana/Peter Uhan
Ko sem bil mrtev
Predstava Ko sem bil mrtev je zelo primerna za gostovanja na tujem, saj je v drami po Lubitschevem nemem filmu treba prevesti le kakšnih šest stavkov. Foto: SNG Drama Ljubljana
Picasso
V začetku aprila bo Mala drama gostila ptujsko gledališče s predstavama Picasso in Gajaš, arestant. Foto: Mestno gledališče Ptuj

Konec marca bodo v več srbskih gledališčih predstavili igri Platonov in Ko sem bil mrtev. Slednjo, predstava Ernsta Lubitscha v režiji Diega de Bree, bodo 28. marca uprizorili v madžarskem gledališču v Novem Sadu, Platonov v režiji Vita Tauferja pa pride na vrsto dan pozneje v Srbskem narodnem gledališču Novi Sad. Obe predstavi si bodo lahko ogledali tudi v Jugoslovanskem dramskem gledališču Beograd, kasneje pa se bosta gledališči ustavili v Ljubljani.
S predstavo Platonov bodo gostovali tudi na 12. mednarodnem gledališkem festivalu Pomlad v ruskem mesti Melihovo, v okviru katerega naj bi bila predstava po besedah ravnatelja Iva Bana sam vrh festivala. Pripravili bodo še uprizoritev v deset kilometrov oddaljenem kraju Čehov, saj na posestvu Melihovo nimajo odrskih vlekov, za predstavo pa jih potrebujejo kar 21.
Na romunskem festivalu
Konec maja bodo ljubljanski gledališčniki gostovali na festivalu v Sibiuju (Sibiu International Theatre Festival), ki velja za tretjega največjega na svetu. Uprizorili bodo predstavo Ko sem bil mrtev, ki je po Banovem mnenju zelo primerna za gostovanja na tujem, saj je v drami po Lubitschevem nemem filmu treba prevesti le kakšnih šest stavkov.
Koroški gledališčniki se predstavijo
Med gostujočimi predstavami v Drami posebej opozarjajo na gostovanje koroškega Teatra Trotamora in predstavo Zala avtorjev Haralda Schwingerja in Simone Schönett, ki ju je navdihnila Miklova Zala Jakoba Sketa. Schönettova je dejala, da pri priredbi besedila nista bila obremenjena z mitom o Miklovi Zali, saj ta v nemškem govornem prostoru ni znan. Zato sta lahko besedilo rekonstruirala v aktualno pripoved, v kateri sta izpostavila vprašanja narodne identitete.
Po besedah režiserja Marjana Štikarja s predstavo po svoje zaznamujejo 90-letnico plebiscita na Koroškem. Sodeč po odzivih občinstva, so presegli regionalno raven, saj so nagovorili tudi nemško govoreče občinstvo, je poudaril režiser gledališča Teatr Trotamora iz Šentjakoba v Rožu. Gledališče že 15 let deluje na meji med ljubiteljskim in profesionalnim teatrom.
Od Picassa do Bibičevih Spominjanj
Koroški teater se bo predstavil 19. marca, isti mesec pa bo gledališče gostilo še Slovaško narodno gledališče z dramo Čehova Ivanov, aprila SLG Celje s predstavo Cesarjeva nova oblačila Milana Jesiha, maja pa Novosadsko gledališče s Shakespearovim Senom kresne noči ter Dramo SNG Maribor s Shakespearovo predstavo Kar hočete. Prav tako konec marca bo Malo dramo obiskalo mariborsko predmetno gledališče Moment s predstavo Dejanje brez besed, Kolektiv Narobov s performansom De.Kons in SNG Nova Gorica z Jesihovimi Grenkimi sadeži pravice. Prostor želijo , kot pojasnjuje Ban, ponuditi tudi neprofesionalnim gledališčem, saj mora biti edino merilo pri selekciji kakovost predstave.
Za konec marca napovedujejo še literarni večer s Poldetom Bibičem, ki je pred kratkim izdal svoje avtobiografsko delo Spominjarije, aprila pa bo Mala drama nastopila z gostovanjem ptujskega gledališča z monodramo Gajaš, arestant in predstavo Picasso.