Oder
(5)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.6 od 5 glasov Ocenite to novico!
Iva Zupančič
Iva Zupančič je bila cenjena predvsem kot prepričljiva oblikovalka karakternih likov, v katerih se je dokazala kmalu po prvih vlogah naivk in prisrčnih deklet. Foto: RTV SLO
       Sledi, ki jih je s svojo igro pustila v slovenskem kulturnem prostoru, so globoke in nepozabne. Na srečo je vsaj del njenih raznolikih igralskih kreacij ohranjen na traku in tako iztrgan pozabi. Ob ogledu bomo tako vsakič znova očarani in navdušeni nad njeno vrhunsko ustvarjalnostjo.       
 Iz utemeljitve nagrade
Iva Zupančič
Še za življenja je Iva Zupančič prejela nagrado Prešernovega sklada in seveda Borštnikov prstan. Foto: RTV SLO

Dodaj v

Nagrada bert bo letos posthumni poklon Ivi Zupančič

Podelitev bo na isti dan kot žalna seja
21. april 2017 ob 10:44
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Društvo slovenskih režiserjev nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske in televizijske igre letos podeljuje Ivi Zupančič - žal posthumno, saj je gralka prejšnji petek umrla. "Sledi, ki jih je s svojo igro pustila v slovenskem kulturnem prostoru, so globoke in nepozabne," so zapisali v utemeljitvi nagrade.

Iva Zupančič se je rodila 23. januarja 1931 v Šmavru pri Trebnjem. Med vojno je zbirala sanitetni material za partizane in uporu pomagala kot kurirka. Med letoma 1951 in 1962 je bila angažirana v Mestnem gledališču ljubljanskem; medtem je leta 1960 diplomirala na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.


Šolala se je v najboljših ustanovah

Iz igre se je izpopolnjevala v Londonu in Parizu, v začetku 60. let pa je opravila podiplomski študij dramske igre po metodi Stanislavskega na Državnem inštitutu za gledališko umetnost (Gitis) v Moskvi. Od leta 1962 do leta 1993 je bila članica ansambla SNG Drama Ljubljana.

Nastopala je povsod - tudi v breztežnosti
Njeno prvo srečanje s filmsko igro je bilo v filmu Jara gospoda režiserja Bojana Stupice leta 1953. Vloga je bila sicer majhna, a že takrat je Iva Zupančič pokazala, da zanjo ni majhnih in velikih vlog, da šteje edinole igralska prepričljivost, so zapisali v DSR-ju.

Zelo prepričljiva je bila tudi v vseh drugih filmskih vlogah - v utemeljitvi nagrade bert jih je naštetih le nekaj: Liza v Cvetju v jeseni v režiji Matjaža Klopčiča, Lucija v Veselici režiserja Jožeta Babiča, Esterina mama v Klopčičevih Iskanjih, ravnateljica v filmu Krč režiserja Boža Šprajca ter babica v filmu L .. kot ljubezen Janje Glogovac.

Nastopila je tudi v številnih televizijskih vlogah, vse do njene zadnje, vloge igralke v kratkometražnem igranem filmu Nejca Levstika Talenti leta 2014.

S svojimi stvaritvami je Iva Zupančič plemenitila gledališke odre. Poleg angažmajev v MGL-ju in ljubljanski Drami je sodelovala pri avantgardnem, eksperimentalnem gledališču Oder 57, kjer je med drugim igrala v Antigoni Dominika Smoleta ter Otrocih reke Daneta Zajca. Naklonjena je bila tudi gledališkim iskanjem, inovativnim gledališkim režijam in eksperimentom - navsezadnje je ena od 14 igralcev in igralk na svetu, ki so v gledališkem eksperimentu Noordung Dragana Živadinova nastopili v breztežnosti.

Iva Zupančič je bila privržena tako klasičnim kot nekonvencionalnim pristopom, obojim se je predajala z neverjetno energijo in željo, da bi vsakič odkrila kaj novega in izjemnega. Gledališka kritika je o njenih odrskih kreacijah med drugim zapisala, da je oblikovala vloge "z veliko umetniško silo, bogato izrazno in doživljajsko lestvico, talentom za igrivo vedenje in barvito, sproščeno dikcijo".

Poslednja nagrada v dolgi vrsti priznanj
V svoji karieri je prejela več nagrad, med njimi leta 1968 nagrado Prešernovega sklada za vlogo Ruth v drami Harolda Pinterja Vrnitev, leta 1971 Borštnikovo diplomo za vlogo Elize Doolittle v drami Georgea Bernarda Shawa Pygmalion, leta 1997 pa Borštnikov prstan.

Ustvarila je za današnje čase nepredstavljivo število vlog, veliko je igrala tudi v radijskih igrah in recitalih ter v televizijskih igranih sporedih. "Iva Zupančič se je polnokrvno predajala vsemu, česar se je lotila," še piše v utemeljitvi.

Nagrado bodo 4. maja podelili v Slovenski kinoteki, na isti dan bo v ljubljanski Drami igralki v spomin potekala žalna seja.

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
nina2000
# 21.04.2017 ob 15:53
Posthumne nagrade niso nikakršna perverzija, ampak splet okoliščin in so kot takšne značilne za ves svet. Nagrajenec je izbran, zgodi pa se, da v času med odločitvijo in prireditvijo umre. Kaj naj potem rečeš? Ah, zdaj pa je umrl, dajmo nagrado nekomu drugemu. To bi bila perverzija. Življenje je pač nepredvidljivo in tudi smrt pride ob svoji uri in se ne ozira na takšne ali drugačne okoliščine v življenju tistih, ki ostanejo. Zato posthumne nagrade. Pomenijo veliko tudi svojcem, ki ostanejo. Pri oskarjih so tako posthumno nagrade dobili Heath Ledger, Audrey Hepburn (častna nagrada), Douglas Fairbanks (častna nagrada), Walt Disney,... Seznam je še daljši. Celo Nobelovo nagrado so že podelili posthumno, čeprav pravila to izrecno izključujejo. Se je smrt vmešala in tik pred podelitvijo je umrl eden od znanstvenikov. Zato naj velja predvsem spoštovanje v spomin na veliko igralko in ne neumno blebetanje.
pajcevina984
# 24.04.2017 ob 13:50
@povzetek

Podpišem odličen post, v celoti se strinjam z vami.

Iva Zupančič je umrla v 87. letu starosti, lahko bi se je spomnili dosti prej ne pa posthumno, ko za nagrado, ki si jo je še kako zaslužila tako ne bo nikoli vedela.
povzetek
# 21.04.2017 ob 18:24
Da je podeljevanje posthumnih nagrad praksa tudi v tujini, ni noben tehten argument. Dopuščam možnost, da kandidat za nagrado umre v času med odločitvijo in podelitvijo, vendar glede na izkušnje z raznimi komisijami menim, da so takšni primeri zanemarljiv delež v tej statistiki. Za svojce pa največ pomeni, da se (stroka, država) z zapuščino ravna spoštljivo. Takšna nagrada je tako, kot bi prišel do svojcev in rekel:"Sem mu/ji želel čestitati, pa sem zamudil, ampak iskreno sožalje." In ja, posthumne nagrade so perverzne enako kot spomeniki živim.
zozozo
# 21.04.2017 ob 13:18
Lahko bi se spomnili, ko je še bila živa. Konec koncev je dočakala 86 let, in časa za takšno nagrado je bilo dovolj.
povzetek
# 21.04.2017 ob 12:38
Posthumne nagrade so perverzija, aroganca in pomanjkanje domišljije podeljevalcev. Mar bi jo podelili nekomu živemu in se njej poklonili kako drugače.
Kazalo