Oglas
Fantazijska opera je nastala po literarni predlogi komedije Les contes fantastiques d'Hoffmann, predelavi 3 pripovedk nemškega pisatelja E. T. A. Hoffmanna. Zgodbe opisujejo ljubezenske avanture pisatelja Hoffmanna in njegova srečanja s štirimi moškimi poosebitvami zla.
Praznina ljubezenskega življenjaHoffmann se v komediji Julesa Barbiera in Michela Carra zaplete s hčerko fizika Olimpijo, hčerko mestnega svetnika Antonijo in beneško kurtizano Giulietto. Kljub številnim dogodivščinam je junak na koncu osamljen in razočaran nad ljubezenskim življenjem in sklene preostanek življenja posvetiti umetnosti.
V veliki dvorani SNG Maribor se je v vlogi Hoffmanna predstavil Janez Lotrič, največji slovenski tenorist zadnjih 20 let, ki je vlogo Hoffmanna v Mariboru v začetku 80-ih že odigral.
Hoffmanove srčne dame
Ob Lotriču so se v glavnih ženskih vlogah zvrstile Petja Ivanova kot Olimpija, Viktorija Chenska v vlogi Giuliette in Ljudmila Vechova, ki se je predstavila kot Antonija.
V Mariboru so opero izvedli z izvirnim francoskim besedilom. Da bi publika lažje sledila dogajanju na odru, so nad odrom tekli nadnapisi.
Oblikovalci celotne podobe
Z režijo Hoffmannovih pripovedk se je spopadel Plamen Kartaloff. Pod njegovim vodstvom so v Mariboru že zaživele Čarobna piščal, Candid in Nabucco. Glasbenike mariborske opere in baleta je z dirigentsko taktirko vodil Lorenzo Castriota Skanderberg, scenografijo je zasnoval Lubomir Jordanov, kostumi pa so delo Daniele Jordanove.
Z Gorenjskega na svetovne odre
Janezu Lotriču, najuspešnejšemu slovenskemu opernemu pevcu zadnjih dveh desetletij, je uspelo skoraj nemogoče: iz zakotnih podalpskih Železnikov se je prebil med 6 največjih tenoristov na svetu.
Lotrič je prve lekcije iz solopetja dobil na ljubljanski glasbeni akademiji pri Ksenji Vidali Žebre in Ondini Otti Klasinc, znanje in spretnosti pa je nadgrajeval na Dunaju pri Mariu del Monacu in komorni pevki Hilde Zadek.
Srečni Dunaj
Profesionalni operni pevec je Lotrič postal leta 1978, ko je postal solist mariborske opere, preboj v svetovno elito pa mu je uspel po pridobitvi položaja stalnega člana dunajske državne opere leta 1996.
Vloga za celo življenje
Vloga Hoffmanna je Janezu Lotriču očitno usojena. Prvič se je kot Hoffmann predstavil v začetku 80-ih v Mariboru, leta 1992 je kot Hoffmann nastopil v Ljubljani, vmes in kasneje pa še v Splitu, Bratislavi, Pragi, v Operi comique v Parizu in celo v Tokiu.
Največje Offenbachovo delo
Hoffmannove pripovedke so najbolj znamenito delo francoskega skladatelja nemškega rodu. Jacques Offenbach se je rodil v Nemčiji in nemške zemlje ni zapustil do odhoda na študij v Pariz. Študij pa mlademu Offenbachu ni nič kaj dišal. Raje ga je zamenjal za mesto violončelista v pariškem gledališču Opera Comique.
Čeprav brez visoke glasbene izobrazbe in še tujec po vrhu, se je Offenbach v francoski prestolnici hitro uveljavil kot glasbenik v salonih, ki so bili v radoživem Parizu središče meščanskega družabnega življenja.
Napoleon III. - ljubitelj lahkotne umetnosti
Leta 1853 je francoski cesarski prestol zasedel Napoleon III. Novi cesar je ljubil lahkotno umetnost in Offenbach, ki je začel pisatei operete - lahkotne, operam podobne igre - je končno zaslovel kot skladatelj. Med njegovimi najbolj znamenitimi operetami so Lepa Heena, Sinjebradec, Nadvojvodinja iz Gerolsteina in La Perichole.
Smrt ga je prehitela
Po letih uspešne kariere in slavi v ZDA se je Offenbach lotil tudi zahtevnejšega žanra - prave opere. Na žalost je skladatelja prehitro obiskala dama s koso in mu preprečila, da bi dokončal opero Hoffmannove pripovedke.
Opera je bila tako izvedena šele po Offenbachovi smrti, in sicer februarja 1881 v Operi comique - na kraju, kjer je Offenbach začel svojo umetniško kariero. Za praizvedbo je Hoffmannove pripovedke dokončal in izpilil Ernest Guiraud.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje