Stavba ljubljanske Drame je bila zgrajena po načrtih dunajskega arhitekta Alexandra Grafa (1856-1931). Leta 1919 je prešla v upravljanje Slovenskega gledališkega konzorcija, po drugi vojni pa so gledališče preimenovali v Dramo SNG Ljubljana. Med letoma 1964 in 1967 sta bila stavbi dodana prizidka, v katerih so zaodrje, mali oder, depo kulis, garderobe in uprava. Foto: BoBo
Stavba ljubljanske Drame je bila zgrajena po načrtih dunajskega arhitekta Alexandra Grafa (1856-1931). Leta 1919 je prešla v upravljanje Slovenskega gledališkega konzorcija, po drugi vojni pa so gledališče preimenovali v Dramo SNG Ljubljana. Med letoma 1964 in 1967 sta bila stavbi dodana prizidka, v katerih so zaodrje, mali oder, depo kulis, garderobe in uprava. Foto: BoBo
Ko sem bil mrtev
Na 51. mednarodnem gledališkem festivalu MESS, kjer se vsako leto predstavijo uveljavljena gledališka imena z vseh celin in se prične danes, bo SNG Drama Ljubljana sodelovala s predstavo Ko sem bil mrtev v režiji Diega de Bree. Odigrali jo bodo 4. oktobra v Gledališču mladih Sarajevo. Foto: MMC RTV SLO

V Drami so ob jubileju hiše organizirali okroglo mizo, na kateri so Gojko Zupan, Meta Hočevar, Andrej Nolda, Janez Koželj in Peter Sotošek Štular spregovorili o zgodovini stavbe in vizijah za prihodnost.

Dramo ohraniti in zgraditi novo gledališče?
Stavba ljubljanske Drame je po besedah arhitektke in scenografke Mete Hočevar, ki je sodelovala pri projektu njene prenove leta 1996, tipična arhitektura srednjeevropskih gledaliških hiš. Hočevarjeva pravi, da bi bilo po njenem mnenju potrebno stavbo ljubljanske drame ohraniti takšno, kakršna je, v njej pa izvesti le nekatere tehnične izboljšave, določene dejavnosti prenesti v Nemško hišo, gledališču pa odpreti še Južni trg, kjer bi svoje mesto našlo novo gledališče.

Umetnostni zgodovinar Gojko Zupan meni, da bi Ljubljana kot slovenska prestolnica morala biti toliko samozavestna, da bi zgradila neko novo gledališče, ki bi pomenilo nov mejnik, kot sta bila nekdaj Deželno gledališče, današnja SNG Opera Ljubljana, in Jubilejno gledališče cesarja Franca Jožefa oziroma Nemško gledališče.

Ena od idej je gledališka mreža v Ljubljani
Arhitekt Andrej Nolda je na okrogli mizi dejal, da je bil predlog prenove in povečanja stavbe Drame, ki sta ga izdelala skupaj z Rokom Gerbcem, uspešen, ker je bil precej radikalen. V njem so po najboljših zmožnostih izkoristili podzemni del med Dramo in Nemško hišo, s čimer bi po besedah Nolde nastala gledališka stavba, ki bi za dalj časa zadovoljila potrebe SNG Drama Ljubljana, a so morali zaradi nasprotovanja javnosti projekt potrebno skrčiti.

Ljubljanski podžupan in arhitekt Janez Koželj je razmišljal o vzpostavitvi gledališke mreže v Ljubljani, znotraj katere bi vsako gledališče našlo svojo funkcijo. Povedal je tudi, da bi bil čas, da Slovenci zgradimo slovensko narodno gledališče, saj še nismo zgradili svojega gledališča – Drama je bila namreč zgrajena kot nemško gledališče. Sicer pa v mestu v povezavi z gledališčem razmišljajo o dveh lokacijah - o Južnem trgu in o parkirišču za Slovenskim mladinskim gledališčem.

Razpoke, vlaga in energetska potratnost
Sedanje stanje v Drami je katastrofalno, je povedal v.d. direktorja ljubljanske Drame Peter Sotošek Štular. Oprema je iz leta 1966, na stenah se pojavljajo razpoke, težave imajo z vlago, stavba je energetsko potratna in ogrevanje predstavlja ogromen strošek, še slabše pa je s požarno varnostjo. Kot svetlo točko je Sotošek Štular izpostavil, da je prenova Drame vključena v predlog Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015.

Nekateri novejši načrti za širitev in obnovo stoletne stavbe segajo v leto 1996. Ambiciozen predlog arhitekt Planiščkove in Hočevarjeve je takrat predvidel širitev stavbe zlasti pod zemljo. Na osnovi tega predloga so do 2008 nastali novi načrti za temeljito prenovo stavbe, ki sta jih na podlagi prvonagrajene natečajne rešitve iz leta 2000 izdelala arhitekta Nolda in Gerbec, a do njihove realizacije ni prišlo.