Dramski diptih z epilogom o smrti po Rihardu III. in Rihardu II. Williama Shakespeara v prevodu Mateja Bora je premiero na ljubljanskem odru doživel na začetku aprila. Foto: Aljoša Rebolj
Dramski diptih z epilogom o smrti po Rihardu III. in Rihardu II. Williama Shakespeara v prevodu Mateja Bora je premiero na ljubljanskem odru doživel na začetku aprila. Foto: Aljoša Rebolj
Igrajo Branko Šturbej, Saša Tabaković, Jernej Šugman, Polona Juh, Silva Čušin, Alojz Svete, Klemen Slakonja, Uroš Fürst, Klemen Janežič, Robert Korošec k. g. in Radko Polič. Foto: Aljoša Rebolj
Predstava, za katero dramaturgijo podpisuje Livija Pandur, scenografijo pa Sven Jonke, je razdeljena na tri dele. Prvi je vzpon, drugi je padec, tretji pa Jeruzalem. V vseh treh delih je rdeča nit novo občutenje sveta. Foto: Aljoša Rebolj

Igra o pohlepu, boju za oblast, moči, o vzponu in padcu ter o smrti je prvo delo, ki ga je Pandur režiral v SNG-ju Drama Ljubljana.

Večno hlepenje po moči in oblasti
Zgodovinski Shakespearovi deli sta po prevodih Mateja Bora priredili Lada Kaštelan in Livija Pandur, ustvarjalci pa so se po Pandurjevih besedah odločili, "da Shakespeara vzamejo za navdih, da spregovorijo o svetu danes in o njih v tem svetu".

Pandur se po motivih historičnih kronik Williama Shakespeara Rihard III. in Rihard II. ukvarja z "velikim mehanizmom" krvave zgodovine vzpona na oblast, izgubo oblasti in posledično smrti skozi psihologijo osebnosti, ki so v svojem osnovnem bistvu in krvotoku misli danes še vedno aktualne, navzoče in prepoznavne. Večno hlepenje po moči in oblasti je boj na več ravneh zavesti ter razkriva človeške strasti, slabosti in neustavljiv nagon po destrukciji in avtodestrukciji, so sporočili iz SNG-ja Maribor.

Pandurjev neizbrisni pečat v Mariboru
Pandur je med letoma 1989 in 1996 vodil Dramo SNG Maribor, kjer je pustil močan pečat - po mnenju enih izredno pozitiven, po mnenju drugih močno negativen, še posebej po finančni plati. V Mariboru je bil dejaven tudi v času projekta Evropske prestolnice kulture (EPK), kjer je bil sprva predsednik programskega sveta zavoda Maribor 2012, nato pa se je še pred začetkom EPK-ja umaknil s tega položaja.

Pred dvema letoma je v Mariboru gostoval s koprodukcijo s Hrvaškim narodnim gledališčem (HNK) Vojna in mir, za katero ima s štajersko prestolnico še vedno neporavnane račune. Likvidacijski upravitelj zavoda Maribor 2012 zahteva od režiserja vračilo nekaj manj kot 72.000 evrov, ki naj bi mu bili neupravičeno izplačani za projekt EPK. Dogovarjajo se za poravnavo, na sodišču pa je bila tudi prejšnji teden predvidena obravnava preklicana.

Nazadnje je Pandur gostoval v SNG-ju Maribor aprila lani z uprizoritvijo Evripidove Medeje, ki jo je prav tako režiral za HNK Zagreb. Uprizoritev je nastala v koprodukciji z Dubrovniškimi letnimi igrami in njegovo gledališko hišo Pandur.Theaters.