"Po navadi se o vojni govori zgolj v številkah, o številu orožja, generalih, o številu mrtvih ... Le malo pa je govora o tem, kako veliko otrok se rodi med vojno in kako veliko se jih rodi takoj po vojni; se pravi sredi vsega tega strašnega mrcvarjenja. Stik skrajne stiske in primarnih nagonov je v ekstremnih razmerah očitno neka naša danost," je o delu Stefanovskega dejal ravnatelj Drame Igor Samobor. Dramo, ki je po ravnateljevih besedah razburljiva in poetična ter smešna in žalostna, je navdihnilo delo Magnusa Hirschfelda Nravstvena zgodovina svetovne vojne.

Predstavi, ki sovpada s 100. obletnico začetka prve svetovne vojne, ponuja izviren pogled na eno najgrozovitejših poglavij človeške zgodovine, ki se je začelo pred stotimi leti in se po štirih letih ubijalskih vojaških strategij končalo s šestnajstimi milijoni mrtvih in dvajsetimi milijoni ranjenih.

Nravstveno zgodovino svetovne vojne je Stefanovski odkril kot najstnik v domači knjižnici. "Oče ni govoril nemško, ne vem, kako je prišel do te knjige. Zame pa sta bili globok vir fascinacije: polni erotičnih risb, morbidnih propagandnih posterjev, ekspresionističnih slik Grosza in Dixa, razglednic, ki so jih vojaki pošiljali s fronte. Hirschfeldova knjiga govori o nemoralni zgodovini prve svetovne vojne. Govori o političnem svetu, v katerem uničujejo že samo idejo ljubezni, in pokaže, da je vojna množična orgija, politična perverzija, bakanalija, posiljevanje zgodovine."

Žanrsko gledano, je igra Figurae Veneris Historiae tragikomedija. Besedilo Stefanovskega, ki je delo napisal v angleškem jeziku, je prevedla Valerija Cokan, za dramaturgijo pa je poskrbela Darja Dominkuš. V predstavi nastopajo Polona Juh, Uroš Fürst, Tina Vrbnjak, Jurij Zrnec, Saša Pavček, Saša Tabaković, Iva Babić, Barbara Cerar in Janez Škof ter Blaž Setnikar in Branko Jordan kot gosta. Za scenografijo so poskrbeli Numen in Ivana Jonke, za kostumografijo pa JSP.

Hilda - drama o novodobnem suženjstvu
V Prešernovem gledališču Kranj (v koprodukciji z gledališčem ŠKUC Ljubljana) pa so premierno uprizorili sodobno dramo o novodobnem suženjstvu Hilda francoske pisateljice in dramatičarke Marie Ndiaye. Po besedah režiserja in umetniškega vodje ŠKUC gledališča Ljubljana, Alena Jelena, gre za zgodbo o nadvladi, zasužnjevanju, ne le delavca, ampak človeka. "Je težak igralski zalogaj, zanjo bi lahko celo dejal, da gre za psihodramo. NDiayeva je napisala izvrstno besedilo, zgodba je kruta, srhljiva, a vsakdanja. Je zgodba o Hildi, ki ji nikoli ne vidimo obraza. V njej so zajete tragedije vseh brezpravnih in nemočnih, poštenih delavcev, ki so jih in jih še izkoriščajo politične elite, brezvestni lastniki privatiziranih podjetij, neoliberalna ekonomija in brezpravna država," je dejal Jelen, ki je poskrbel za krstno postavitev na odru. Predtem je Jelen dramo že režiral dvakrat za radijsko uprizoritev.

V Prešernovem gledališču Kranj tudi s koprodukcijsko predstavo Hilda sledijo rdeči niti odstiranja problemov, ki se nas dotikajo tukaj in zdaj, med katerimi je, kot je poudarila direktorica gledališča Mirjam Drnovšček, tudi problematika izkoriščanja. "Dogaja se prefinjeno in okrutno, danes bolj kot kdaj koli."

V predstavi Hilda igrajo Darja Reichman, Miha Rodman in Vesna Pernarčič. "Za nami je naporno raziskovalno delo. Besedila je veliko. Izpostavila pa bi stavek, ki ga izreče gospa Lemarchand: 'Te ženske potrebujejo delo, naša dolžnost je, da jih zaposlimo.' V njem se skriva veliko, tudi skrajnosti, perverzije," je povedala igralka Darja Reichman.

Časoskop: dinamičen poklon Mariboru
V poklon 850-letnice prve omembe Maribora so v Lutkovnem gledališču Maribor pripravili predstavo Časoskop. V koprodukciji z Mednarodnim centrom lutkovne umetnosti Koper in Pokrajinskim muzejem Maribor je nastala predstava, ki skozi prizore iz življenja preprostih ljudi sestavlja kalejdoskop pisanih zgodb o mestu. Predstavo je režiral Matija Solce, nastopajo pa Miha Bezeljak, Danilo Trstenjak in Elena Volpi.

Kako otroke soočiti s pojmom smrti?
Ljubljansko lutkovno gledališče na oder postavlja predstavo Račka, Smrt in tulipan, v kateri bodo otroci skozi nenavadno prijateljstvo med Račko in Smrtjo, ki kljub začetni nezaupljivosti na koncu postane trdno in iskreno, spoznavali, da je tudi smrt del življenja. Predstava Račka, Smrt in tulipan, ki prikazuje, kako gre Račka skozi proces razumevanja smrti kot dela življenja, po prepričanju razvojne psihologinje Ljubice Marjanovič Umek ponuja roko različno starim otrokom in odraslim, da se angažirano pogovarjajo o tej in drugih miselno zahtevnih in čustveno neprijetnih vsebinah. Režijo predstave, ki jo je navdihnila stoimenska slikanica nemškega pisatelja in ilustratorja Wolfa Erlbrucha, je prevzel Fabrizio Montecchi.