Šentflorjanci delujejo po načelu roka roko umije, zato lahko drug drugega neprenehoma izsiljujejo in držijo v šahu.
Šentflorjanci delujejo po načelu roka roko umije, zato lahko drug drugega neprenehoma izsiljujejo in držijo v šahu. "Če v takem sistemu hočejo preživeti, morajo razviti navidezno prijaznost. Hinavščina in hladna dvoličnost postaneta osnova njihove medsebojne komunikacije," je dejal dramaturg Vili Ravnjak. Foto: Damjan Švarc /SNG Maribor
Za besedilo Vorkšop na Moljera je Matjaž Zupančič prejel nagrado žlahtno komedijsko pero 2014. V predstavi, ki jo je režiral Boris Kobal, igrajo Vojko Belšak, Pia Zemljič, Renato Jenček, Lučka Počkaj, Branko Završan in Andrej Murenc. Dramaturginja je Tina Kosi, scenografinja Urša Vidic, kostumografinja Sara Smrajc Žnidarčič. Foto: Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

Cankarjevo farso Pohujšanje v dolini šentflorjanski, ki je krstno premiero doživela kmalu po nastanku leta 1907 in velja za enega izmed temeljnih kamnov slovenskega gledališča, je v SNG Maribor postavil režiser poljskih korenin Janusz Kica.
Ustroj rigidne in mentalno primitivne skupnosti
V simbolno-ironičen naslov je veliki slovenski dramatik skril umetnika, čigar prihod razburi Šentflorjance, saj tej "blagoslovljeni" dolini še zdaleč ni do tega, da bi redila in pitala umetnike, tatove, razbojnike in druge postopače. A ko prišlek zaigra na njihovo slabo vest, na provincialno zadrtost, dvoličnost, potlačene perverzije, prikrite pregrehe in neizživete želje, pokončni dolinci klecnejo.
Režiser je v tem literarnem delu videl zanimivo umetniško študijo o specifičnem psihosocialnem ustroju neke rigidne in mentalno primitivne družbene skupnosti, ki ni samo slovenski, ampak splošni pojav in se lahko zgodi kjer koli. V povezavi s tem ga je zanimalo tudi vprašanje o obstoju umetnosti v takšnih razmerah. V vlogi umetnika Petra se bo kot gost predstavil Benjamin Krnetić, popotnico in Petrovo družico Jacinto bo odigrala Nika Rozman.
Komedija o blefiranju v gledališču in drugje
Komedija Vorkšop na Moljera je prejela nagrado žlahtno komedijsko pero 2014. Svoje izhodišče veže na gledališko tematiko in v središče postavlja Simona Luzerja, njegovo partnerico Elmo in prijatelja Fridolina, ki pod vodstvom Centra za brezdramsko kreativno pisanje skušajo uprizoriti Molierovega Tartuffa.
V sodobnem času, ko so klasični dramski teksti le izhodišče za manipulacije režiserskih nebuloz, si želijo Tartuffa uprizoriti takšnega, kot je napisan. Producent Jerovšek in njegova sodelavca Štrikgruber in Pita Lombardi so zgroženi nad tako bednim konceptom, saj je po njihovem mnenju treba vse klasične drame napisati na novo in postaviti v smeri brezdramskega, iracionalnega, brezčasnega.
Komedija slika Simonov konflikt, ki za ustvarjanje predstave potrebuje denar in se je zato prisiljen podrediti tistim, ki mu ga dajejo, a hkrati v njem dozoreva odločitev, da bo ostal zvest sebi. Kot je zapisala žirija žlahtnega peresa, se komedija duhovito poigrava z znano gledališko predlogo, Zupančič pa z ostrim peresom okrca blef in puhlost nekaterih sodobnih gledaliških prijemov, ki temeljijo zgolj na samopoveličevanju.

Gledališke sladkosti za otroke
V ljubljanski Drami so najmlajšim obiskovalcem namenili Gledališko bum-bonjero, ki jo je režiral Luka Martin Škof. V predstavi se najmlajši od blizu srečajo z Igralko in Igralcem na pravi gledališki vaji, se skupaj z njima ogrejejo ter vstopijo na domišljijsko potovanje v svetove, ki jih odstira rdeča žametna zavesa.