Za svoje igralske dosežke je bil Saša Miklavc nagrajen z redom republike z bronastim vencem (1978), s priznanjem ZDUS-a (1982) in s priznanjem ZDUS-a za življenjsko delo (2001). Foto: MGL
Za svoje igralske dosežke je bil Saša Miklavc nagrajen z redom republike z bronastim vencem (1978), s priznanjem ZDUS-a (1982) in s priznanjem ZDUS-a za življenjsko delo (2001). Foto: MGL
Balada o poročniku in Marjutki
Saša Miklavc v Baladi o poročniku in Marjutki. Foto: MGL
Elektrino maščevanje
Saša Miklavc v Elektrinem maščevanju. Foto: MGL

Miklavc, rojen 8. 3. 1926 v Ljubljani, se je kot eden prvih diplomantov ljubljanske Akademije igralske umetnosti že zgodaj priključil delovanju Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL). Stalni član tamkajšnjega ansambla je bil od 1. 8. 1952 do 31. 10. 1991.

Štiri desetletja, več kot sto vlog v MGL-u
V štiridesetih letih delovanja v MGL-u je ustvaril več kot sto gledaliških vlog, po upokojitvi pa je le še redko nastopil, na primer v neinstitucionalnem projektu Dragana Živadinova Noordung, so sporočili iz MGL-a.

S prepoznavnim glasom, igralsko občutljivostjo in izjemnim umetniškim razponom je bil Miklavc dolga leta nosilec repertoarja v MGL-u. Njegova prva vloga v MGL-u je bila v sezoni 1952/1953, ko je odigral Pietra Terzya v Karolini Reški Draga Gervaisa.

Med številnimi nepozabnimi vlogami so posebej omembe vredne naslednje: Joe v Odetsovem Srečnem fantu, Alan v Pristleyevi igri Čas in Conwayevi, Peter v Malomeščanih Gorkega, Kirilov v Camusovih Obsedencih, Teobald v Grumovi Gogi, Zvezdogled v Strniševem Samorogu, naslovna vloga v Rombinu, žalostnem klovnu Mirka Zupančiča, Beckmann v Borchartovi Zunaj pred durmi, Poročnik v Poročniku in Marjutki Bratka Krefta ...

Za vloge Emanuellija v komediji Mary O'Malley Mili bog v nebesih, Veroljuba Lakića v drami Razpotje Dragana Tomića in Tehničnega vodje v glasbeni komediji Milana Dekleve Sla boeme je leta 1982 prejel priznanje Združenja dramskih ustvarjalcev Slovenije (ZDUS), leta 2001 pa mu je ista ustanova podelila še priznanje za življenjsko delo.

Žlahtno umetniško besedo je Saša Miklavc gojil tudi v obliki samostojnih recitalov (Requiem zahvala, Večer Shakespearovih sonetov).

Zaznamoval tudi radijske valove
Z izjemno karizmatičnim glasom je zapustil prepoznavno sled tudi v radijskih igranih programih. V spominu bo ostal tudi po nepozabnih radijskih igrah: Balada o trobenti in oblaku Cirila Kosmača, Martin Krpan Frana Levstika, Medvedek Pu A. A. Milna, Mrtvaški ples Augusta Strindberga, Jonatan Livingston Galeb Richarda Bacha. Za Cankarjevega Polikarpa je dobil prvo nagrado na jugoslovanskem festivalu radijske igre.

Žalna slovesnost za Miklavca bo v ponedeljek ob 14.30 v Mestnem gledališču ljubljanskem.

A. K.