V času prenove hiše so se zamenjali štirje kulturni ministri, Boštjan Žekš je na tem mestu peti. Foto: BoBo
V času prenove hiše so se zamenjali štirje kulturni ministri, Boštjan Žekš je na tem mestu peti. Foto: BoBo
Predstavniki Opere so spregovorili o zadnjih pripravah na odprtje prenovljene hiše. Foto: BoBo
S prenovljeno stavbo je nacionalna operno-baletna hiša dobila novo celostno podobo. Foto: BoBo
Po šestih letih, Opera nared za odprtje

Čeprav je ansambel v četrtek že prvič vadil na novem odru, je, kot je novinarski konferenci v prenovljeni operno-baletni hiši povedal direktor ljubljanske Opere Mitja Bervar, treba postoriti še nekaj stvari.

Sicer pa so po njegovih besedah zasnovali lep uvodni dogodek, ki bo usmerjen predvsem v samo odprtje prenovljene stavbe. Bervar je spomnil, da so imeli za odprtje prenovljene hiše v načrtu otvoritveno predstavo, ki pa so jo morali prestaviti. Poudaril je še, da se je sedanji trenutek izkazal za pravega, da so začutili val energije pri prav vseh vpletenih, tudi na ministrstvu za kulturo, brez razumevanja katerega danes ne bi bili tik pred odprtjem.

"Trenutek, ko moramo gledati naprej in ne nazaj"
Minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Boštjan Žekš, je spomnil, da so se v času prenove operno-baletne hiše zamenjali štirje ministri, on je na tem mestu peti. Čeprav so prenovo spremljale težave, pa je danes vesel dan, "trenutek, ko moramo gledati naprej in ne nazaj". Poudaril je, da se je država, čeprav je sama v težavah, zavedala, da je poslopje ljubljanske Opere pomemben objekt in je vanj vložila več kot 43 milijonov evrov. "Država se je odločila, da vsaj na ključnih točkah podpre kulturo, znanost in umetnost," je dejal.

Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Jožef Školč, ki je bil v obnovo Opere vključen na samem začetku in zdaj znova na koncu, je spomnil na 90. leta preteklega stoletja, ko je bil sprejet zakon o kulturnem tolarju, ki naj bi pripomogel k izboljšanju infrastrukture na področju kulture. Kot je dejal, je bila znotraj tega programa tudi prenova SNG Opera in balet Ljubljana, katere prenova je zdaj končana, poleg nje se končujejo še nekatere investicije na Metelkovi.

S prenovljeno stavbo je nacionalna operno-baletna hiša dobila novo celostno podobo, izšla pa je tudi monografija o ljubljanski Operi z naslovom Zlitje stoletij. Po besedah glavnega urednika Kristijana Ukmarja knjiga na enem mestu povzema osnovne podatke o stavbah in vsebinah opernega in baletnega uprizarjanja v Ljubljani od odprtja prvega gledališča leta 1765 pa do obnovljene in dozidane zgradbe Opere in baleta SNG Ljubljana v letošnjem letu.

Prenos odprtja na RTV Slovenija
Zlitje stoletij je tudi naslov otvoritvene slovesnosti, ki jo bo neposredno prenašala RTV Slovenija. Umetniški vodji sta Milivoj Šurbek in Irek Mukhamedov, režiserka in scenaristka Neda R. Bric. Za dirigentskim pultom bodo stali Marko Gašperšič, Igor Švara in Loris Voltolini, sodelovali so koreografi Kristina Aleksova, Maša Mukhamedov in Mukhamedov. Nastopili bodo operni in baletni solisti, operni in baletni zbor, orkester SNG Opera in balet Ljubljana ter člani orkestra Slovenske vojske.

Med drugim so na programu uvertura in arija Minke iz Gorenjskega slavčka Antona Foersterja, odlomek iz predstave v nastajanju Otroci z roba resničnosti na glasbo Igorja Stravinskega, arija Escamilla iz Bizetove Carmen in veliki finale iz 2. dejanja Verdijeve Aide.

Avtorja projekta prenove in dograditve poslopja SNG Opera in balet Ljubljana sta arhitekta Jurij Kobe in Marjan Zupanc. V prenovljeni dvorani je obiskovalcem na voljo od 526 do 605 sedežev, odvisno od konfiguracije, je zapisano v gradivih za medije.

Po šestih letih, Opera nared za odprtje