Vloge v koprodukcijski predstavi so prevzeli Remira Osmanović, Midhad Kušljugić in Edis Žilić iz Narodnega gledališča v Tuzli, iz kranjskega gledališča pa je režiserka angažirala Petra Musevskega, Aljošo Ternovška in gosta, Damirja Avdića. Foto: Samir Aganović
Vloge v koprodukcijski predstavi so prevzeli Remira Osmanović, Midhad Kušljugić in Edis Žilić iz Narodnega gledališča v Tuzli, iz kranjskega gledališča pa je režiserka angažirala Petra Musevskega, Aljošo Ternovška in gosta, Damirja Avdića. Foto: Samir Aganović
Delo, ki ga je Neda R. Bric napisala in zrežirala, je premiero v Tuzli doživelo novembra lani. Foto: Samir Aganović

Delo, ki ga je Neda R. Bric tudi režirala, je premiero v Tuzli doživelo novembra lani, slovensko občinstvo pa ga je prvič videlo ob slovesnem odprtju letošnjega Tedna slovenske drame konec marca.

Labirint zgodb, ki iščejo stičišča in razlike
"Eno leto sem posvetila problematiki bosansko-slovenskih odnosov, saj življenje Bosancev v Sloveniji bolje poznam kot življenje Bosancev v Bosni," je po slovenski krstni uprizoritvi povedala avtorica in režiserka predstave. V njenem besedilu se prepletata dva svetova, slovenski in bošnjaški, nastal je labirint zgodb iz obeh dežel, ki iščejo stičišča in razlike. Na koncu se strnejo na isti imenovalec, na človeško intimo, ki je enaka na vseh koncih sveta.

V obeh državah živi veliko prebivalcev narodnosti druge države. V Sloveniji nosi pojem "Bosanec" prav poseben pomen, včasih slabšalen, vedno pa poln stereotipov, so zapisali v gledališču.

Vendar pa je tudi v Bosni mogoče najti presenetljivo veliko število Slovencev in njihovih potomcev, ki so v različnih časovnih obdobjih tja prihajali iz istega razloga kot Bošnjaki v Slovenijo – zaradi dela. Njihov položaj je morebiti malce boljši, vendar to ne spremeni tega, da so bili navsezadnje oboji izseljenci, iskalci boljšega življenja, so še zapisali.

Tuz v turščini pomeni sol
Naslov predstave Zrno soli, ki se v obeh jezikih napiše in razume enako, asociira na pomen imena Tuzla, saj tuz v turščini pomeni sol in hkrati opominja na znani rek Cum grano salis – kar pomeni, da je do vsega treba zavzeti neko distanco, pogledati od daleč, da lahko vidiš, kar je blizu, hkrati pa je sol pradavna in večna substanca, brez katere ni življenja.

Vloge v koprodukcijski predstavi imajo Remira Osmanović, Midhad Kušljugić in Edis Žilić iz Narodnega gledališča v Tuzli, iz kranjskega gledališča pa je režiserka angažirala Petra Musevskega, Aljošo Ternovška in gosta, Damirja Avdića. Ti nastopijo v filmu, ki ga je Neda R. Bric povezala z odrsko predstavo.