V muzikalu, ki bo v italijanščini in angleščini, bo nastopalo 26 akrobatskih plesalcev in 12 pevcev. Na odru bodo pripovedovali zgodbo zadnjih 14 let Neronovega življenja.

Pri muzikalu sodelujeta z oskarjem nagrajeni italijanski scenograf Dante Ferreti in kantavtor Franco Migliacci. Režijo ima v rokah Gino Landi, sodelujejo pa še scenografka Francesca Lo Schiavo, kostumografka Gabriella Pescucci in v Argentini rojeni italijanski skladatelj Luis Bacalov.

Razkošen življenjski slog tirana
Muzikal bodo postavili na 36 metrov dolg oder na platoju Vigna Barberini na Palatinskem griču, nedaleč od znamenite Neronove vile Domus aurea (Zlata hiša). Vilo je dal Neron zgraditi kmalu po velikem požaru v Rimu leta 64. Leta 2005 so jo zaprli za javnost, saj je odpadel del ometa in je bila nevarna za obiskovalce. Leta 2007 so jo spet odprli, a kmalu spet zaprli zaradi pomislekov glede varnosti in dejansko se je leta 2010 ob obilnem deževju velik del stropa zrušil.

Znana je Neronova izjava po tem, ko je bil Domus aurea, ki se je razprostiral na 50 hektarjih, dokončan, da zdaj končno prebiva kot človek.

Neron se je rodil v Anciju kot sin Agripine mlajše in njenega prvega moža Gneja Domicija Ahenobarba. Med drugimi ga je vzgajal Seneka. S pomočjo spletk ambiciozne matere in pretorijancev je leta 54 postal cesar.

S svetovalcema Seneko in pretorijanskim prefektom Burom je na začetku vladal razumno, toda že leta 55 je dal pogubiti polbrata Britanika, leta 59 pa tudi mater. Nato je umoril ženo Oktavijo, da bi se lahko poročil s Popoejo Sabino, a je pozneje ubil še njo.

Ni dokazano, da je povzročil uničujoč požar v Rimu, toda izkoristil ga je za preganjanje kristjanov, katerega žrtvi sta bili tudi Peter in Pavel. Po uporih v mnogih rimskih provincah ga je senat razglasil za sovražnika rimskega naroda. Naredil je samomor.