Iskrive lutkovne igrice, navdihnjene s pouličnimi prizori evropskih lutkarjev, se navezujejo na tradicijo commedie dell'arte. Še pred drugo svetovno vojno in deloma med njo jih je Kuret objavljal v ciklostiranih zvežčičih, leta 1958 pa so pri Mladinski knjigi izšle v zbirki Lutkovni oder. Ponatis je ta založba pripravila leta 1995 v zbirki Mladi oder. Foto: Miha Fras
Iskrive lutkovne igrice, navdihnjene s pouličnimi prizori evropskih lutkarjev, se navezujejo na tradicijo commedie dell'arte. Še pred drugo svetovno vojno in deloma med njo jih je Kuret objavljal v ciklostiranih zvežčičih, leta 1958 pa so pri Mladinski knjigi izšle v zbirki Lutkovni oder. Ponatis je ta založba pripravila leta 1995 v zbirki Mladi oder. Foto: Miha Fras

Kaznovana trdosrčnost ali Peteršiljčkovo mamo rubijo je uprizoritev Pavlihijade z izvirnimi lutkami Nika Kureta, ki je nastala ob 80-obletnici izida njegove knjige Pravi ljudski oder (1934), knjige, ki je poudarjala pomen gledališča in gledališke vzgoje na vseh ravneh. Prav Kuret je bil eden glavnih pobudnikov za množično uporabo ročnih lutk kot oblike ljudskega gledališča za najmlajše, Gašperčka, junaka iz nemških vzorov, pa je v lutkovnih igrah nadomestil s slovenskim Pavliho.

Neugnanega Pavliho so pregnali vzorni pionirji
Prav po njegovi zaslugi je Pavliha obvladoval lutkovne scene vse do konca petdesetih let 20. stoletja. Izginil je, ker je izgubil nagajivo neugnanost in neukrotljivost tradicionalnih lutkovnih junakov na račun pridnega, vzornega pionirja.

Uprizoritev Kuretove igrice Kaznovana trdosrčnost ali Peteršiljčkovo mamo rubijo z njegovimi izvirnimi lutkami je pripravila UNIMA Slovenija, društvo slovenskih lutkovnih ustvarjalcev in prijateljev lutk.

Resnica se izkaže s pomočjo otrok
Kot je zapisal režiser Edi Majaron, ima protagonist Pavliha tudi danes nalogo, da mladi generaciji posreduje zaupanje v zmago pravice nad goljufijo, čeprav včasih s premetenimi sredstvi. Besedilo o Peteršiljčkovi mami je nedvomno aktualno tudi danes, ko kapital tajkunov obvladuje ravni oblasti. Pomembni soigralci v igri so tudi gledalci, otroci, saj se resnica izkaže le z njihovo pomočjo.

Mladim gledalcem je izbrano besedilo lahko v spodbudo, da se tudi sami ustvarjalno spoprimejo z lutkami, simbolno obliko gledališča, kjer je vedno mogoče, da iznajdljivost in dobra volja razkrinkata in kaznujeta krivice, vsaj s Pavliho kot predstavnikom vseh evropskih lutkovnih junakov, ob tem pa ga prepoznamo tudi kot dediča Levstikovega izročila.