Boris Kobal je prepoznaven obraz z gledaliških odrov in televizijskih ekranov, ima tudi izkušnje z vodenjem gledališč. Foto: BoBo
Boris Kobal je prepoznaven obraz z gledaliških odrov in televizijskih ekranov, ima tudi izkušnje z vodenjem gledališč. Foto: BoBo

Igralci morajo imeti očeta, ki skuša z njimi premoščati težave in se veseliti njihovih uspehov.

Boris Kobal ob začetku vodenja "Šentjakobskega"
Primož Ekart je prevzel režijo Boccaccievega Dekamerona v dramatizaciji Janeza Usenika. Foto: BoBo
Šentjakobskega gledališča se drži sloves najstarejšega stalnega repertoarnega ljubiteljskega gledališča v Evropi. Leta 1920 bo praznovalo častitljivih 100 let delovanja. Foto: BoBo
Kobal se namerava v svojem mandatu posvetiti predvsem skrbi za igralski ansambel. Foto: BoBo

Na novinarski konferenci so predstavili še dve novi predstavi Dekameron in Ljubljanski zmaj, za prijatelje Franci in ter novo sezono.

Kobal, ki bo na mestu direktorja zamenjal dosedanjega v. d. direktorja Gregorja Usenika, umetniško vodstvo pa bo prevzel od Simona Šerbinka, je prepričan, da bo le z združitvijo obeh funkcij lahko v celoti uresničil svojo vizijo. Poudaril je, da je gledališče sprejel v dobri kondiciji, saj je večina sporov tako z Mestno občino Ljubljana kot z Lutkovnim gledališčem Ljubljana zglajena. Tudi s finančnega stališča gledališče ni v rdečih številkah, saj ga je na noge postavil njegov predhodnik Usenik.

Kot je spomnil Kobal, ima izkušnje z vodenjem gledališč, med drugim je bil za kratek čas na čelu Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, med letoma 1997 in 2007 pa je bil direktor in umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega. Po končanem študiju je skoraj 20 let v različnih gledališčih deloval kot svobodni umetnik, svojo kariero pa je, kot se je pošalil, "začel in jo bo očitno tudi končal kot amater".

Šentjakobsko gledališče bo ohranil kot repertoarno gledališče, želi pa si odpreti nov oder oziroma malo sceno, ki ne bi bila abonmajska, pač pa bi ponujala bolj drzne predstave. Te bodo še naprej režirali profesionalni gledališčniki, možnost pa bo dal tudi nadarjenim članom gledališča.

Gledališče bo vodil z umetniškim svetom, v katerem sta dva člana gledališča - Rok Glavan in Mojca Lavrič - ter dva zunanja - Jaša Jamnik in Živa Čebulj. Ona bo delovala tudi lektorica, ki je gledališče doslej ni imelo.

Glavna Kobalova skrb bo igralski ansambel, ki mora po njegovih besedah imeti občutek, da jim nekdo sledi. "Igralci morajo imeti očeta, ki skuša z njimi premoščati težave in se veseliti njihovih uspehov," je pojasnil.

Prihodnjo sezono je zasnoval še Šerbinek, Kobal je ne bo spreminjal, morda pa bo dodal kakšen projekt. Sezona, ki bo obarvana s črnim humorjem, bo ponudila šest premier. Med drugim bodo prvič sodelovali v koprodukciji. Z gledališčem Toneta Čufarja Jesenice bodo novembra na oder postavili predstavo po predlogi romana Petelinji zajtrk pisatelja Ferija Lainščka. Predstavo bo režiral Gojmir Lešnjak - Gojc, ki se bo pri postavitvi na oder oprl na predlogo priredbe romana za film in radijsko igro, v njej pa ne bo nastopila Severina, pač pa ena izmed slovenskih estradnic.

Po filmski predlogi je nastala tudi kriminalka avtorja Reginalda Rosea Dvanajst mož, ki jo bo na oder postavila Ira Ratej. Obeta se igra Milana Jesiha Brucka ali obdobje prilaganja v režiji Zvoneta Šedlbauerja ter komedija Erica Chappella O mrtvih samo dobro, ki jo bo režiral Jamnik. Na sporedu bosta še komedija Iztoka Lovrića Ne šlataj - 220 V! v režiji Gorazda Žilavca in črna komedija Christiana Lollikea Oprosti, stari režiserja Borisa Ostana.

Spregovorili so še o dveh predstavah te sezone, ki bosta premiero doživeli v petek. V Šentjakobskem gledališču bo na ogled predstava Giovannija Boccaccia Dekameron, ki jo je režiral Primož Ekart, na Ljubljanskem gradu pa otroška predstava Ljubljanski zmaj, za prijatelje Franci, pod katere besedilo se podpisujeta Damijan Perne in Žiga Sedmak, ki je predstavo tudi režiral.

Dekameron v dramatizaciji Janeza Usenika prinaša šest zgodb iz Boccaccievega besedila na temo osvobajanja telesa, otroška predstava pa v ospredje postavlja zgodbo Friderika III. Habsburškega in njegove soproge in seveda ljubljanskega zmaja, je povedal Sedmak.

Igralci morajo imeti očeta, ki skuša z njimi premoščati težave in se veseliti njihovih uspehov.

Boris Kobal ob začetku vodenja "Šentjakobskega"