V predstavi, ki so jo ustvarili Oliver Frljić in igralci Slovenskega mladinskega gledališča, je tematski okvir in začetni ustvarjalni impulz ponudil razpad Jugoslavije in simbolnega prostora nekdanje skupne države ter pojav novih nacionalnih držav, ki kolektivni spomin nadomeščajo s parcialno nacionalno retoriko. Foto: Žiga Koritnik
V predstavi, ki so jo ustvarili Oliver Frljić in igralci Slovenskega mladinskega gledališča, je tematski okvir in začetni ustvarjalni impulz ponudil razpad Jugoslavije in simbolnega prostora nekdanje skupne države ter pojav novih nacionalnih držav, ki kolektivni spomin nadomeščajo s parcialno nacionalno retoriko. Foto: Žiga Koritnik
Sad Sam Lucky hrvaškega performerja in koreografa Matije Ferlina, ki je nastala v produkciji Emanata, je nadaljevanje romantično konceptualne serije Sad Sam, ki jo je začel razvijati januarja 2004 v Amsterdamu. Sad Sam Lucky je fizičen odgovor na ustvarjanje slovenskega avantgardističnega pesnika Srečka Kosovela. Opirajoč se na neusahljivo relevantnost Kosovelovih verzov, njegovo iskrenost, melanholično preroštvo in sentimentalno tragičnost, Ferlin v Sad Sam Lucky ustvari izjemno fizičen, turbulenten in emocionalen poklon temu samosvojemu avantgardističnemu pesniku. Foto: Danko Stjepanović
"Dragi Gospod Predsednik, mi ne sprašujemo, kdo si, mi smo srečni, da si, kar si. Predsednik! Ti si naš in mi smo tvoji," sporoča Via negativa s performansom To je šele začetek. Foto: Via Negativa
Predstava Kdo je naslednji? odpira vprašanja o odgovornosti posameznika v sodobni družbi recesije, šoka, prekernosti, negotovosti in brezbrižnosti. Kaj je dejanje, ki lahko prinese spremembo? Je demokracija samo prazen ritual neskončnih dialogov, ki ne vodijo nikamor? Foto: Maska

Festival Tranzicije, ki bo v Atenah potekal med 5. in 16. marcem, želi razširiti in poglobiti kulturni dialog z državami, ki so jih v zadnjih dveh desetletjih zaznamovale radikalne politične in ekonomske spremembe ter ekstremna družbena dogajanja. Predstaviti želijo umetnike, ki raziskujejo nove oblike kolektivnih akcij in se v svojem umetniškem delu odzivajo na ideološko brezizhodnost našega časa, na področju performansa, gledališča, plesa, vizualnih umetnosti in glasbe.
V naslednjih treh letih bo festival izpostavil neodvisna in dinamična umetniška območja treh različnih področij, tistih, ki na današnjem geopolitičnem zemljevidu zasedajo osrednjo vlogo. Prve Tranzicije bodo v podroben pregled vzele Balkan, naslednja dva festivala pa bosta predstavila umetnost Latinske Amerike in osrednje Evrope. Letos jih zanimajo predvsem umetniki, ki z radikalnimi oblikami del ali izrazito poetično močjo spodbujajo izhodišča za umetniški dialog in kritično mišljenje ter tako aktualne zahodne stereotipe nadomeščajo z razkrivanjem druge strani Balkana.
Izdajalec uspešen na mednarodnih festivalih
V dvorani Onassisovega kulturnega centra bo festival odprla avtorska predstava Oliverja Frljića in igralcev Slovenskega mladinskega centra (SMG) Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!, ki tematizira meje svobode in identifikacije z nacionalnim na prostoru nekdanje Jugoslavije. Predstava iz leta 2010 je sicer velika mednarodna uspešnica SMG-ja, ki redno gostuje na tujih festivalih, lani je gostovala v več državah Evropske unije, v Ameriki in Rusiji, kjer je bila na mednarodnem festivalu Mlado gledališče v Omsku nagrajena s "posebno nagrado za pogum pri razvoju zvrsti političnega gledališča".
O odgovornosti in sreči v demokraciji
Na festivalu bo gostovala tudi predstava Kdo je naslednji? režiserja Janeza Janše, ki z dokumentarnim in fiktivnim pristopom odpira vprašanja o odgovornosti posameznika v sodobni družbi parlamentarne demokracije, pasivnega cinizma poznega kapitalizma in postmodernega gledališča. "Kaj je dejanje, ki lahko prinese spremembo? Je demokracija samo prazen ritual neskončnih dialogov, ki ne vodijo nikamor? Kdo bo prevzel odgovornost in kaj naredil? Šel do konca? Je nasilje edina rešitev?" se sprašujejo ustvarjalci in izvajalci Adriano Wilfert Jensen, Boštjan Narat, Jelena Rusjan, Irena Tomažin, Vito Weis, Grega Zorc, Nataša Živković/Barbara Krajnc.
Skupina Via Negativa se bo predstavila s performansom To je šele začetek, ki občinstvu zastavlja vprašanje "Kako srečni smo v obstoječi demokraciji", medtem ko izvajalci poskakujejo po odru z zamrznjenimi nasmeški, se slačijo, pišejo pismo premierju in berejo govore grških politikov. Nastanek performansa je časovno sovpadel s slovenskimi predsedniškimi volitvami in je ob tem nagovarjal prihodnjega predsednika države, za gostovanje v Atenah pa so ustvarjalci in izvajalci Katarina Stegnar, Grega Zorc, Vito Weis, Anita Wach, Boris Kadin, Loup Abramovici in Lada Petrovski Ternovšek pod vodstvom režiserja Bojana Jablanovca dogajanje prilagodili aktualni grški realnosti.
S predstavo Sad Sam Lucky bo gostoval hrvaški plesalec in koreograf Matija Ferlin, ki se je s soloplesom v slovensko-hrvaški koprodukciji poklonil Srečku Kosovelu.
Druga vidnejša imena na letošnjih Tranzicijah
Na festivalu bo Marina Abramović spregovorila o svoji umetnosti in metodi urjenja za izvajanje in spremljanje dolgotrajnih performansov. Sanja Mitrović bo gostovala s stand-up tragedijo o solzah v zgodovini osebnega žalovanja A Short History of Crying. Zagrebški kolektiv BADco. v predstavi 1poor and one0, raziskuje mutacijo človeškega telesa v stroj za produkcijo, pri čimer se navdihuje pri prvem filmu iz kinematografske zgodovine Workers leaving the Lumière factory (1895). Dan Perjovschi bo predaval o svojem umetniškem delu, risarskih instalacij na stene muzejev in galerij ter uporabe risb za podporo aktivističnih gibanj v predavanju Od muzejskega zidu do Facebookovega zidu. Ana Vujanović in Saša Asentić v igrivi politični predstavi On Trial Together - Athens Episode naslavljata demokracijo in propagando, javni dialog in kolektivnost, Ivo Dimchev pa bo gostoval z avtobiografskim solom Som Faves, ki v skladu z naslovom (some favorites) namiguje, da bo z občinstvom delil nekaj svojih najljubših stvari, ljudi in dogodkov.
Beograjski platforma Teorija koja hoda TkH oz. Walking Theory bo priredila debato na temo srečevanja umetnosti, teorije in aktivizma; kot napovedujejo, se je na Balkanu v zadnjih dveh desetletjih razvila živahna intelektualna, levičarska neodvisna kulturna, umetniška in aktivistična scena. Predhodnik pogovora bo projekcija dokumentarnega filma Marte Popivoda Cultural Worker 3 in 1, ki bo uvedel v pogovor o strategijah kolektivnih akcij kot možnosti interveniranja v družbeni realnosti z orodji umetnosti in kulture.