Predstava Nemotelonemepesmi, ki zaokroža dve desetletji plesne in koreografske kariere Matjaža Fariča, je zaživela v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Postavljena je v še kako domače okolje: svet, ki srečo, zadovoljstvo in uspešnost postavlja za nenehni imperativ. Plesalci skušajo na odru s hitrim prepletanjem zgodb in zasuki v dogajanju pričarati vzdušje zabav, kjer za vsem hrupom, postavljaštvom in površnim hitenjem ostajata ranljivost in želja po iskrenem smehu.
Ko velika pričakovanja ohromijo razum
Predstava pokaže, kako želja po nenehnem zadovoljstvu žene osebe na odru v hlastanje za dogajanjem. Strah pred mirovanjem sproža v nekaterih paniko. Storili bi vse, da se prijetni trenutki ne bi končali, zato nenehno izumljajo novo, nesmiselno dogajanje, ki pomaga odložiti povratek v vsakdan. Vse to v gledalcu povzroča neke vrse vrtoglavico: jezik, ki ga vsevprek govorijo prisotni, vse bolj nesmiseln. Dogajanje postaja počasno, kot na počasnem posnetku, naposled pa povsem zamre.
Mnogo obrazov Matjaža Fariča
Matjaž Farič je umetniški vodja zavoda Flota, ki je leta 1998 s predstavo RAM zmagal na svetovnem bienalnem tekmovanju koreografov v francoskem Seine-Saint-Denisu, za koreografiji Trilogija, zadnje dejanje in Klon pa je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. Kot koreograf sodeluje tudi pri nastajanju opernih in gledaliških predstav v Ljubljani, Novi Gorici, Celju, Mariboru, Celovcu, Zagrebu, na Reki in v Antwerpnu – najpogosteje v režijah Vita Tauferja in Eduarda Milerja. Od leta 2002 je Farič ustvaril še predstave 3.oLo., Govori mi svoje telo, Krog v telesu - kvadrat v glavi in Bari.
Dvajset let je postaja, a ne končna
Poleg pričujoče predstave koreograf za mesec maj napoveduje še eno novost, ki zaenkrat nosi delovni naslov Zakaj bi me nekdo ustavil. Tretji projekt z delovnim naslovom Sam bo junija mogoče videti v Murski Soboti, kjer je tudi sedež Faričevega zavoda Flota, in Plesnem teatru Ljubljana (PTL).
V zadnjih letih so, podobno kot to počne Farič, v obliki pogovorov in najpogosteje predstav na svoje jubileje opozorili skupina En-knap, Plesni teater Ljubljana in zasedba Fourklor. Glasbo za Nemotelonemepesmi so si ustvarjalci sposodili pri Barryju Adamsonu, Harryju Connicku jr. in Maiyke sch, kostumi pa so nastali v domišljiji in pod rokami Valterja Kobala, oblikovalca za Oktober.
Pikro o birokratskem vsakdanu
Načrtovane tri predstave je Farič označil kot praznik, sploh zaradi še vedno zelo nenaklonjenih ustvarjalnih pogojev: "V razmerah, ko po toliko priznanjih in letih delovanja nimam zagotovljenih stalnih delovnih prostorov, v nenehnem prebiranju napadov na umetnike v medijih, ki so uspeli odgnati tudi nekatere sponzorje, ko me je občasno celo sram ali strah neznancu povedati, da sem umetnik, ko mi država vsako leto zaradi nenehnih reform predpiše drugačen davčni postopek in naloži novo in drugačno administriranje, ki mi pobere vsako let več časa, v takih razmerah so tri premiere resnično praznik".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje