Libretista Solero je navdihnila starozavezna biblijska zgodba, nastala po Danielovi knjigi Stare zaveze, ki govori o rivalstvu med Nabuccovima hčerama, Feneno in spletkarsko Abigaillo, ki se potegujeta za ljubezen izraelskega voditelja Izmaela. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana
Libretista Solero je navdihnila starozavezna biblijska zgodba, nastala po Danielovi knjigi Stare zaveze, ki govori o rivalstvu med Nabuccovima hčerama, Feneno in spletkarsko Abigaillo, ki se potegujeta za ljubezen izraelskega voditelja Izmaela. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana
Verdijevo legendarno mladostniško delo je že kmalu po prvi uprizoritvi leta 1842 v Milanu začelo svoj zmagoviti pohod po svetu. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana
v novi postavitvi Nabucca se tare slovenskih opernih zvezd, od Branka Robinšaka in Juana Vasleta pa do Milene Morača in drugih. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana
Na premieri opere Nabucco

SNG Opera in balet Ljubljana nocoj prvič po dobrem desetletju spet uprizarja operno klasiko Giuseppeja Verdija Nabucco. Novo postavitev je pripravil nemški režiser Detlef Soelter, glasbeno vodstvo so zaupali italijanskemu dirigentu Eddiju De Nadaiju. Naslovno vlogo bo pel Marko Kobal, lik Abigaile bo interpretirala Milena Morača.

Nov režijski pristop
Tokrat ni mogoče govoriti o statični operi, za kar Nabucco sicer velja, ampak o drami med posameznimi protagonisti, je pred premiero poudaril umetniški vodja Opere Milivoj Šurbek. Tudi dirigent je po njegovem mnenju vnesel pristnega italijanskega duha, ki bo v predstavi "viden" v briotempih in tipični Verdijevski dinamiki.

"Italijansko" pomeni strastno
De Nadai se čuti počaščenega, da bo v Ljubljani lahko dirigiral Nabucca, na katerega je zelo navezan, ne le zaradi njegovih domoljubnih vrednot, izraženih z glasbo, temveč tudi zavoljo njegovega strastnega značaja. Verdijevo mladostno delo, ki sloni na bibličnem spopadu med Izraelci in Babilonci, je po njegovih besedah "v krvi Italijanov", tudi preprostih ljudi, za religiozno pa se pravzaprav skriva politična tema - kot je znano, je kmalu po nastanku postala simbol risorgimenta, gibanja za osvobojeno in zedinjeno Italijo.

Dirigent gleda na opero "zelo italijansko", bistvena pa se mu zdi glasba, ki je po njegovem mnenju zelo gledališka. Čeprav velikokrat zveni "plehnato", poudarja psihološki vidik likov.

Glasba pred gledališčem
Tudi režiserju Soelterju se zdi najpomembnejša glasba, zanj je režijska knjiga. Pri svoji postavitvi pa je želel izpostaviti predvsem psihološko večplastnost oseb, zlasti Nabucca in Abigaile. Poudarjen odnos med očetom in hčerjo, ki pravzaprav sploh ni njegova hči in ki skoraj povzroči pogrom Judov, se mu namreč zdi ena glavnih tem opere. Poleg te izstopa še teza, da diktatorstvo enega ljudstva nad drugim ne more obstati, tretji pomemben dejavnik pa je neuresničena ljubezen Abigaile do judovskega oficirja Izmaela.

Pri novi postavitvi so uporabili deloma nove, deloma stare kostume, kakor sta si jih zamislila Bernd Leistner in Leo Kulaš. Soelter je tudi avtor scenografije, ki je postavil realistično sceno, kajti "scena mora pripovedovati zgodbo", trdi režiser.

Poleg Kobala in Morače bodo na premieri peli Branko Robinšak (Izmael), Juan Vasle (Zaharija), Elena Dobravec (Fenena), Peter Martinčič, Matej Vovk in Marina Đonlić. Kot je povedala Morača, je vesela ponovne vloge Abigaile. Dojema jo kot bitje s špartansko vzgojo in značajem, ki pa vendarle ni zlobno, temveč ranjeno že v otroštvu.

Nabucco: na pragu najustvarjalnejšega Verdijevega obdobja
9. marca 1842 je Giuseppe Verdi (1813-1901) po letih trdega dela dočakal zmagoslavno premiero Nabucca v milanski Scali. Za skladatelja se je s tem začelo obdobje, ki ga je pozneje imenoval "galjotska leta": v letih od 1842 do 1851 je napisal kar štirinajst oper. Po operi Ernani, ki je doživela premiero v gledališču La Fenice v Benetkah (1844), so ga, denimo, slavili tudi kot narodnega junaka.

Na premieri opere Nabucco