Po dvigu zavese so obiskovalci zaslišali prve takte Seviljskega brivca, ki so ga v Mariboru postavili pod režijskim vodstvom Plamena Kartaloffa. Dirigentsko paličico sta med opero vihtela Emil Tabakov in Simon Robinson, v Brivcu pa so med drugim nastopali Robert Nagy, Dejan Vrbančič, Saša Štulič in Milan Boškov v vlogi grofa Almavive, Miodrag Mika Jovanovič in Peter Petrov sta si nadela haljo doktorja Bartola, Irena Petkova, Oana Andra in Jelena Štulič pa so se med vajami vživljale v Rozino.

Predstavo sooblikujejo tudi Bazilia Valentin Pivovarov in Luciano Batinič, ki sta postala učitelja glasbe, v vlogi brivca Figara sta nastopala Jaki Jurgec in Predrag Stojanovič, Alenka Gotar in Rebeka Lokar sta naštudirali Berto, Dušan Topolovec je ukazoval kot oficir, Fiorello pa je govoril z glasom Matjaža Vezonika. Seviljskega brivca so pevci izvedli v izvirniku, tistim, ki italijanščina ni blizu, pa so zgodbo pomagali razumeti slovenski nadnapisi.

Sooblikovalci predstave
Za komično opero v dveh dejanjih je libreto po komediji Pierra Augustina Carona de Beaumarchaisa napisal Cesare Sterbini, pri tokratni postavitvi pa so si glavo v želji po čim boljših rešitvah med drugim belili tudi scenografka in kostumografka Ioanna Manoledaki, zborovodja Robert Mraček, oblikovalec luči Andrej Hajdinjak in koncertna mojstrica Vita Gregorc.

Prva uprizoritev ni uspela, druga pa je
Seviljski brivec je prvič zapel 20. februarja 1816, slab mesec po tistem, ko je Gioacchino Rossini končal libreto. Kritiki in občinstvo nad premierno uprizoritvijo niso bili navdušeni, in kazalo je, da se bo opera prav kmalu umaknila z odrov, a že ob drugi izvedbi je bil aplavz bučen in začel se je zmagoviti pohod opere, prevedene v številne tuje jezike.

Solistične arije paradne točke
Kot so zapisali v SNG-ju Maribor, je Rossinijeva opera še danes tako privlačna kot pred skoraj dvema stoletjema, odlikujejo pa jo predvsem duhovita glasba, "polna dopadljivih, mestoma ostro ritmiziranih melodij in značilnih vihravih ansambelskih finalov. Solistične arije pa so že zdavnaj postale paradne točke basistov, koloraturnih mezzosopranistk in baritonistov," pišejo v Mariboru, kjer so Seviljskega brivca postavili na sam vrh nekoč zelo priljubljene opere buffe.

"Izposojena" uvertura
V Rossinijevo delo, ki so mu ploskali tudi Beethoven, Berlioz in Schumann, gledalce zaziblje uvertura, ki je bila najprej namenjena dvema drugima operama, a jo je skladatelj, ki je v 19 letih napisal 39 oper, priredil za Seviljskega brivca. Ker je pisal veliko in hitro, si je namreč za aktualna dela pogosto izposojal odlomke ali točke iz svojih prejšnjih, manj uspešnih oper, ki jih je nato skušal izboljšati. Prav pri Seviljskem brivcu je sprva kazalo, da ga bo ideja stala uspeha, zdaj pa je "izposojena" uvertura ena izmed Rossinijevih najbolj znanih "podvojenih" del.