Besedilo Pascala Ramberta Zapiranje ljubezni je v produkciji Mini teatra in Mestnega gledališča Ptuj režiral Ivica Buljan. Kot je zapisal, gre za čisto ljubezensko zgodbo v času, ko te niso več mogoče in se jih spominjamo le še kot izgubljene ostanke preteklosti. V predstavi igrata Pia Zemljič in Marko Mandić. Foto: Nikola Predović
Besedilo Pascala Ramberta Zapiranje ljubezni je v produkciji Mini teatra in Mestnega gledališča Ptuj režiral Ivica Buljan. Kot je zapisal, gre za čisto ljubezensko zgodbo v času, ko te niso več mogoče in se jih spominjamo le še kot izgubljene ostanke preteklosti. V predstavi igrata Pia Zemljič in Marko Mandić. Foto: Nikola Predović
Rečem, kar mi rečejo, naj rečem. Beckett, intimen v podajanju lastnega toka misli in prepuščanju dogodkov iz zunanjega sveta, predstavlja izhodišče za avtorje in izvajalce Dašo Doberšek, Primoža Bezjaka, Branka Jordana in Katarino Stegnar, združene v kolektivu Beton Ltd. Foto: Borut Peterlin
Resda so valovi množic leta 1968 razburkali svet in odplaknili zatohlo ter krivično, a ne daleč stran, pravijo ustvarjalci plesne predstave '68 in se sprašujejo, kaj storiti danes. "Bo kdo protestiral namesto nas, za nas? Lahko sploh še kaj spremenimo?" Foto: Miha Fras
Tulkudream, ki bo premierno uprizorjen 26. 9. v PTL-ju, je plesno-gledališka predstava o bivanjski razpetosti med radostjo in bolečino, željo in razočaranjem, strahom in pogumom, nesmislom in razumevanjem. V njej Tanja Zgonc uteleša tulkuja, osebo, ki se je znova rodila v človeški svet, doživela popolno razsvetljenje in v svetu ostala z namenom pomagati drugim čutečim bitjem. Foto: Ina Ferlan
Ni obale ni je hommage umetniku, ki je med vsemi velikani novomeške pomladi najmanj poznan. Miran Jarc, pesnik, dramatik, pisatelj, esejist in prevajalec, je v mladosti oznanjal, da vojna ni zunaj, ampak v človeku, da se največje drame naših življenj dogajajo znotraj nas in da se svet sesuva zaradi lastnih neuresničenih hrepenenj. Predstava se osredotoča na različne obraze Mirana Jarca in njegovo potovanje vase. Foto: Glej

Zato je ustanovitev abonmaja Transferzala, za katerega je moči združilo pet ljubljanskih neodvisnih odrov, še toliko pomembnejša.
Abonma Transferzala je gledališko-plesni abonma, ki v sebi združuje izbor predstav petih ljubljanskih neodvisnih odrov: Centra kulture Španski borci, Gledališča Glej, Stare mestne elektrarne – Elektro Ljubljana, Mini teatra in Plesnega teatra Ljubljana. Njihovo združevanje izvira iz želje vseh sodelujočih, da bi obiskovalcem kulturnih dogodkov predstavili najboljše, kar ponujajo sodelujoči neodvisni odri, ter pritegniti vse, ki si v primerjavi s ponudbo gledaliških hiš ob nekoliko bolj razdrobljeni scenski umetnosti neodvisnih producentov težje izberejo kakovostne predstave.
Raznolika gledališka in plesna ponudba
Kot je dejal umetniški vodja Španskih borcev Iztok Kovač, ima vsak izmed sodelujočih odrov svoje občinstvo, z novim abonmajem pa želijo ustvariti pretočnost. Ker so njihove produkcije zelo raznovrstne, je njihov abonma večplasten in po tem se tudi razlikuje od abonmajev institucionalnih hiš.
Kot je poudaril direktor Mini teatra Robert Waltl, abonma razumejo predvsem kot promocijo sodobne gledališko-plesne produkcije. Želijo si tudi, da bi se jim v prihodnje pridružila tudi druga sodobnoumetnostna scena. Kot pravi, je abonma pri institucionalnih odrih način, kako si zagotoviti občinstvo, na neinstitucionalnih odrih pa abonma ni uveljavljena oblika. K nakupu novega abonmaja želijo pritegniti tudi študente in tretjo generacijo. Ta je sicer nekoliko odrinjena, toda prepričani so, da gre zelo odprto občinstvo.
Čas ne bo več omejitev
Imetniki novega abonmaja bodo lahko izbrali pet predstav izmed petnajstih. Vsako sodelujoče gledališče na izbiro ponuja tri predstave, abonent pa si bo lahko izbral po eno z vsakega odra. Cena abonmajev bo 25 evrov, vstopnici za preostali dve izbrani predstavi posameznega odra pa bodo lahko abonenti kupili s 50-odstotnim popustom. Poleg petih predstav bodo za abonente pripravili sklepni dogodek s programskim presenečenjem in zabavo, na katerem se bo občinstvo lahko spoznalo z umetniki. Abonmajske predstave vseh petih odrov bodo na sporedu večkrat letno, zato se lahko tudi v abonma gledalci vključijo kadar koli v času sezone 2013/2014.
Kaj je na pladnju Transferzale?
Španski borci so v abonmajsko ponudbo vključili plesno predstavo Ottetto (8 nihajev za njegovo visokost), v kateri je Iztok Kovač ples koreografiral v dialogu z Oktetom Igorja Stravinskega iz leta 1923. Prav tako v izvedbi edinega stalnega ansambla za sodobni ples pri nas, EnKnapGroup, ki domuje na odru Španskih borcev, bosta tudi druga predstava, 10 min, ki predstavlja pet 10-minutnih koreografskih vinjet o času, in predstava '68 o slovitem letu revolucije ljubezni. Gledališče Glej sodeluje z gledališko predstavo Ni obale ni, v kateri je režiser Jaša Koceli uprizoril hommage novomeškemu umetniku Miranu Jarcu. Za abonma so izbrali še politično satirično predstavo Janezov pasijon Marka Bratuša, ki spremlja tuzemsko življenje izmišljenega slovenskega politika od otroštva do razsvetljenja, in poetično otroško predstavo Kako je Jaromir iskal srečo? v režiji Ajde Rooss, Jasne Vastl in Braneta Vižintina.
Stara elektrarna, ki jo upravlja zavod Bunker, bo ponudila gledališko predstavo Beton Ltd.: Rečem, kar mi rečejo, naj rečem, nastalo v koprodukciji z novomeškim Anton Podbevšek teatrom, ki na poseben način pristopa k interpretaciji del Samuela Becketta, plesno-gledališko predstavo Druga svoboda Leje Jurišić in Teje Reba, ki obravnavata vprašanja svobode, ter izbor enega izmed performansov Vie Negative: Prvi zakon B. K. Barbare Kukovec in Bojana Jablanovca, Tihožitje Nataše Živković in Bojana Jablanovca ali Stegn se Katarine Stegnar in Bojana Jablanovca.
V Mini teatru so k projektu pristopili s prvim avtorskim projektom za gledališče Nejca Gazvode Divjad, v katerem obravnava generacijo 80., izgubljeno v turbulentnem današnjiku. Ponudili bodo še predstavo Zapiranje ljubezni, v kateri Pia Zemljič in Marko Mandić pod režijskim vodstvom Ivice Buljana končujeta ljubezenski odnos, in veliko nagrajenko 46. festivala Borštnikovo srečanje Bartleby, pisar v režiji Miloša Lolića. V Plesnem teatru Ljubljana (PTL) si bo mogoče ogledati Štirinajst, plesno zgodbo o profesionalni in intimni povezanosti Rosane Hribar in Gregorja Luštka, Danes zadnjikrat Sinje Ožbolt, ki sprašuje, koliko smo ljudje in predvsem ženske v tem svetu sploh še ljudje, in ne le avtomati ali lutke, ter Tulkudream, ki jo je Tanja Zgonc zgradila na podlagi metodologije buto. To je Zgončeva razvila v svoj avtorski način delovanja, osnovan predvsem na poglobljenem delu na lastni pozornosti, popolni koncentraciji na detajlu, povezavi gibalnih arhetipov in "modrosti telesa".