Žirija je nagrado za življenjsko delo podelila dolgoletnemu igralcu tržaškega gledališča Antonu Petjetu, obenem pa se poklonila dosežkoma Ane Facchini in Kristijana Gučka.

Tantadruja za gledališki dosežek je prejela igralka Ana Facchini za glasbeno–igralsko interpretacijo v koncertu poezije Postani obcestna svetilka (Srečko Kosovel) v režiji Andreja Jusa in izvedbi SNG Nova Gorica, nagrado tantadruj za najboljšo igralsko stvaritev pa je osvojil igralec Kristijan Guček za vlogo Bérengerja v Ionescovem Morilcu v režiji Marka Čeha Tin izvedbi SNG Nova Gorica. Oba nagrajenca je izbrala žirija, ki so jo sestavljali Milena Zupančič, Ana Perne in Gregor Butala.

Ionescovo karakteristično figuro slehernika je Kristijan Guček zastavil kot preprostega, zaradi prvinske naivnosti in prostodušnosti današnjemu svetu razkritih kart domala tujega človeka, ki se je še vedno sposoben čuditi neverjetnim lepotam svetle mestne četrti, v rajskem videzu tako drugačne od njegovega temnega okraja, ter v telesnem in besednem izrazu občutiti, četudi le v minljivem času, žar polnokrvnega bivanja, je v utemeljitvi nagrade zapisala strokovna komisija.

Ana Facchini je bila nagrajena, kot že rečeno, za glasbeno-igralsko interpretacijo v koncertu poezije Postani obcestna svetilka (Srečko Kosovel). Po prepričanju komisije se redko zgodi, da v uprizoritvi s tako izrazito kolektivno noto, kot jo ima koncert poezije Postani obcestna svetilka, eden izmed nastopajočih izstopi v meri, kakor se to zgodi pri pevsko-igralski interpretaciji Facchinijeve. "Njen prispevek, ki je hkrati prežarjen s skoraj eterično milino in angažirano odločnostjo, zaradi svoje nenavadne izrazne moči ostane v spominu še dolgo po ogledu omenjene uprizoritve."

Neizbrisna sled v slovenskem gledališču
O nagradi za življenjsko delo na področju gledališke umetnosti je odločala strokovna komisija, ki so jo sestavljali režiser Dušan Mlakar (predsednik), književnik Marij Čuk in novinarka Majda Suša. Kot so zapisali v utemeljitvi, Petje nagrado prejme za izjemen ustvarjalni opus, umetniško prepoznavnost in kakovost ter neizbrisne sledi, ki jih pušča v igralski zgodovini slovenskega gledališča.

Nagrajenca so ocenili za intelektualca, ki dramatikovo sporočilo in tekstovno predlogo spoštuje in ne zapušča njenih temeljnih okvirov in mej, jo pa umetniško razgradi in tolmači ter z osebno noto in videnjem posreduje vse tiste odtenke, ki sestavijo in oblikujejo enkraten lik.

Brez nagrade za najboljšo predstavo
Po ogledu vseh prijavljenih predstav je žirija menila, da sezona v primorskih gledališčih kljub posameznim kakovostnim uprizoritvam ni ponudila takšne, ki bi izrazito izstopala kot celota.

Nagrado tantadruj, poimenovano po junaku Cirila Kosmača, so leta 2010 ustanovila primorska gledališča z željo po večji medsebojni povezanosti in sooblikovanju enotnega kulturnega prostora.