Marinka Poštrak, umetniška vodja Prešernovega gledališča Kranj, je tudi letošnja prejemnica velikega bršljanovega venca za življenjsko delo na področju dramaturginje, ki ga podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Priznanje si je prislužila tudi za umetniško vodenje PGK in Tedna slovenske drame. Pod njenim vodstvom je TSD dobil nov polet tudi z odpiranjem festivala v mednarodni prostor, izdajanjem dramskih besedil Grumovih nagrajencev ter delavnicami dramskega pisanja. Letos je gledališče spodbudilo povezovanje festivalov nacionalnih dramatik in uprizoritev, ki nastajajo po nacionalnih tekstih. Foto: Mare Mutić
Marinka Poštrak, umetniška vodja Prešernovega gledališča Kranj, je tudi letošnja prejemnica velikega bršljanovega venca za življenjsko delo na področju dramaturginje, ki ga podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Priznanje si je prislužila tudi za umetniško vodenje PGK in Tedna slovenske drame. Pod njenim vodstvom je TSD dobil nov polet tudi z odpiranjem festivala v mednarodni prostor, izdajanjem dramskih besedil Grumovih nagrajencev ter delavnicami dramskega pisanja. Letos je gledališče spodbudilo povezovanje festivalov nacionalnih dramatik in uprizoritev, ki nastajajo po nacionalnih tekstih. Foto: Mare Mutić
Matjaž Zupančič
Ponovna obuditev stikov z novosadskim festivalom Sterijino pozorje je rezultirala tudi v prevodu in objavi lanskega Grumovega nagrajenca, Shocking shopping Matjaža Zupančiča. Foto: BoBo
Ivo Svetina
Ivo Svetina se je s svojo dramsko pesnitvijo Stolp med nominirance uvrstil že lani, letošnja žirija pa je njegovo besedilo ponovno uvrstila med peterico. Pesnitev, ki pripoveduje o nemškemu pesniku Friedrichu Hölderlinu, je Silvan Omerzu v letošnji sezoni že postavil na oder. Uprizoritev je nastala v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča, Lutkovnega gledališča Ljubljana in Umetniškega društva Konj. Foto: BoBo
Vinko Möderndorfer
Vinko Möderndorfer se je med nominirance uvrstil z dvema besediloma: Vaje iz tesnobe in Deset, podobno kot lani, ko sta bila med nominirance uvrščeni njegovi besedili Vaje iz tesnobe in Spalnica. Foto: BoBo
Nova predstava Prešernovega gledališča je nastala po dramski predlogi makedonske dramatičarke Žanine Mirčevske.
Žanina Mirčevska je Grumovo nagrado za dramsko besedilo Konec Atlasa prejela leta 2009, le dve leti po tem, ko je nagrado prejela Draga Potočnjak kot prva Grumova nagrajenka v zgodovini nagrade. Letos je med nominiranci z besedilom Kaj sanjajo svinje. Foto: Prešernovo gledališče

Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo na Tednu slovenske drame podeljujejo od leta 1979, da bi nova slovenska dramska besedila postala širše prepoznavna, pa so pred nekaj leti začeli predstavljati tudi nominirana besedila. Po iskanju uspešnega načina predstavitve v preteklih letih in sodelovanju s Kulturnim društvom Integrali v okviru festivala Preglej na glas! zadnji dve leti se letos Dnevi nominirancev vračajo v Kranj. Igralci kranjskega gledališča bodo bralno uprizorili odlomke nominiranih besedil, k pogovoru o besedilih pa je avtorica zasnove predstavitev in režiserka bralnih uprizoritev Eva Nina Lampič povabila gledališke ustvarjalce in teoretike.

V petek, 6., in soboto, 7. aprila, od 10. do 17. ure, bodo tako v Prešernovem gledališču Kranj predstavili Vaje iz tesnobe in Deset Vinka Möderndorferja, Stolp Iva Svetine, Baalram avtorja rokgre in Kaj sanjajo svinje Žanine Mirčevske.




Le malo umetniško prepričljivih del
Dve letos nominirani dramski besedili – Möderndorferjeve Vaje iz tesnobe in Stolp Iva Svetine – pravzaprav že poznamo, saj sta bila nominirana že lani. Žirija namreč lahko poleg vseh na razpis prispelih besedil upošteva tudi nominirana besedila preteklega leta. Razlog za takšen izbor predsednica žirije za Grumovo nagrado Diana Koloini v nagovoru ob razglasitvi nominacij pripisuje "relativnemu nezadovoljstvu s kakovostjo letos predloženih del". Žirija je med prispelimi dramskimi besedili prepoznala izjemno vsebinsko raznolikost obravnavnih tematik in raznovrstnost v "formalnem smislu oziroma v uporabi, iskanju in razvijanju kar najbolj različnih načinov pisave, oblikovanja snovi in dramske konstrukcije," a meni, da "le redkokateri avtor uresniči potencial lastne ideje in izpiše celovito in umetniško prepričljivo delo".

Pravilo, da lahko žirija upošteva tudi lani nominirana besedila, ne pa preostalih besedil ali besedil, ki jih avtor sam na natečaj pošlje drugič, obstaja že od začetkov nagrade in je po besedah Marinke Poštrak, umetniške vodje gledališča, nekakšna "varovalka", kadar po mnenju žirije na razpis ni prispelo dovolj kakovostnih besedil, predvsem pa omogoča nominirancem dodatno možnost za nagrado in večjo vidnost. Takšen primer je bilo leta 2003 nominirano in naslednje leto nagrajeno besedilo Evalda Flisarja Nora Nora. "Promocijo nominiranih besedil smo začeli pred dobrim desetletjem ravno iz potrebe, da bi izpostavili tudi nominirance, in ne zgolj nagrajence. S takšnega stališča se nam zdi tudi prav, da imajo nominiranci še eno priložnost," pravi Marinka Poštrak.

Razpis za mlade dramatike spregledan
Glede na nevidnost mlajših avtorjev, ki se težko prebijejo v krog že uveljavljenih imen dramskih piscev, so za letošnji TSD v Kranju pripravili izredno dobrodošlo novost. V razpisu za nagrado za mladega dramatika lahko tekmujejo tudi nova slovenska dramska besedila avtorjev, starih do 30 let. Podobno priložnost je dramatikom do 30. leta v sodelovanju s Študentsko založbo in ŠOU v Ljubljani leta 2000 ponudilo Mestno gledališče Ptuj z natečajem Mlada dramatika, ki je po dveh izvedbah poniknil. O tem razpisu in besedilih mladih dramatikov pa v TSD ni bilo kaj dosti govora. "Žal sta na razpis prispela samo dva teksta ene dramatičarke in glede na to, da ni bilo konkurence, se žirija ni odločila za podelitev nagrade," je povedala Marinka Poštrak. Kljub temu želijo razpis nadaljevati in tudi mlajšim avtorjem ponuditi možnost za vidnost in razvoj. "Nagrado za mlado dramatiko razpisujejo tudi podobni festivali v tujini in iz takšne spodbude izhaja kar nekaj uspešnih piscev," dodaja.

Mednarodna mreža sorodnih festivalov
Letos je PGK tudi iniciiralo mrežo festivalov nacionalnih dramatik iz Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Hrvaške, Srbije in Italije. "Cilji so jasni: pretok čim več informacij o nacionalnih gledaliških dogajanjih, pretok tekstov in predstav," pravi Poštrakova."Stik z gledališči in festivali republik nekdanje Jugoslavije ter drugih držav so že obstajali, a so bili prekinjeni. Živimo na nekdanjem skupnem teritoriju, pa le slabo poznamo najboljša besedila sosednjih držav. Mislim, da bi bil pretok nagrajenih in nominiranih besedil zelo dobrodošel. " Lani so obudili povezavo z novosadskim Sterijinim pozorjem, kjer so prevedli nagrajeno besedilo Matjaža Zupančiča Shocking shopping in ga objavili v reviji Scena. "Stiki med festivali so v korist našim dramatikom in naše poslanstvo je predstaviti slovensko dramatiko." Rezultat sobotnega mednarodnega srečanja Tednu slovenske drame sorodnih festivalov sta tudi uprizoritev 5fantkov.si Simone Semenič na bolgarski akademiji ter uprizoritev Nore Nore Evalda Flisarja na festivalu Dnevi sodobne bolgarske drame v Shumenirih. Direktor festivala se je za uprizoritev odločil po ogledu uprizoritve Flisarjevega besedila, ki jo je na TSD predstavilo Bosansko narodno pozorište Zenica in po pogovoru z avtorjem besedila. "V načrtu imamo še povezovanje s podobnim ruskim festivalom in s festivali v Nemčiji. Upamo, da bo to povezovanje uspešno in da bi lahko za promocijo nacionalnih dramskih besedil v prihodnosti črpali evropska sredstva, saj bi z njimi lahko prevajali nagrajena dramska besedila in predstave vseh v mrežo vključenih festivalov."

Kaj sploh je slovenska dramatika?
Nekoliko razburjenja je povzročila tudi sprememba Pravilnika TSD, ki določa, da dramatizacije in priredbe, nastale na podlagi dramskih besedil tujih avtorjev, na festivalu ne morejo več sodelovati. "Vsi resni evropski festivali, ki temeljijo na uprizoritvah nacionalne dramatike, upoštevajo še strožja merila, nekateri na primer uprizarjajo samo krstne uprizoritve ali samo besedila sodobnih avtorjev, kar bi pri nas pomenilo, da ne bi mogli upoštevati niti uprizoritev Cankarjevih del. A nočemo rigidnosti, želimo pa profilirati festival. Želimo podpirati izvirno dramatiko. Vprašanja, kaj je izvirna dramatika oz. kaj je avtorska drama in kaj zgolj priredba pri nas očitno ni razčiščeno, čeprav so te razmejitve med avtorskim delom ali dramatizacijo v tujini popolnoma jasne," meni Marinka Poštrak.

Pogovor s članoma žirije za Grumovo nagrado, Diano Koloini in Tomažem Toporišičem, lahko poslušate v oddaji Oder, v petek ob 14.05 na programu ARS.
O tem, kaj točno ta sprememba pomeni, bodo razpravljali na današnji okrogli mizi z naslovom Robovi slovenske dramatike, ki jo pripravlja Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije v sodelovanju z PGK. Kot so zapisali, to pravilo postavlja vprašanje, kaj točno slovenska dramatika je, in prihodnje selektorje TSD pri presoji včasih postavlja na spolzek teren, saj vprašanje izvirnosti v nekaterih primerih ostaja odprto. "Enega takšnih robov predstavlja pojav priredb oziroma dramatizacij, v katerem slovenska dramatika z A. T. Linhartom pravzaprav korenini," vprašanje pa je še posebej aktualno v okviru sodobne dramatike in postdramskih prijemov, ki pogosto posegajo po tehnikah ready-made, kolaža, kolektivnega pisanja, medbesedilnosti, intermedialnosti, pastiša ter rušijo prej jasne meje izvirnosti ter avtorstva. V pogovoru, ki ga bosta povezovali Pia Brezavšček in Katja Čičigoj, bodo sodelovali Marinka Poštrak, vodja umetniškega oddelka in dramaturginja PGK, Miha Nemec, igralec ter režiser in soavtor predstave LifeRanti, Barbara Orel, teoretičarka, Simona Semenič, dramatičarka in dramaturginja ter vodja KD Integrali, Nebojša Pop-Tasić, dramatik in dramaturg, ter Matjaž Zupančič, dramatik in režiser.