Na četrtkovem gala otvoritvenem večeru sta med drugim nastopila španski tenorist Placido Domingo in ruska sopranistka Ana Netrebko, odprtja pa se je udeležil tudi ruski predsednik Vladimir Putin.

Predrago? Kje neki!
"Najpomembneje je, da imamo zdaj vse, kar potrebujete za gledališče; predvsem najnovejšo tehnologijo," je ob odprtju dejal Putin in se s tem odzval na kritike, ki so se nanašale na arhitekturno zasnovo in stroške izgradnje nove operne hiše.

V svojem nagovoru se je predsednik za "brezmejno energijo" zahvalil tudi direktorju Marijinskega gledališča Valeriju Gergijevu, ki mu je po njegovih besedah uspelo ne le ohraniti tradicije ruske opere in baleta, temveč tudi ustvariti pogoje za njun razvoj.

"Naše gledališče je zdaj gotovo eno najmodernejših na svetu," je ob odprtju povedal Gergijev in poudaril, da novo stavbo zaznamuje predvsem izjemna akustika. Mimogrede, slavnostno odprtje je "padlo" ravno na direktorjev 60. rojstni dan.

Izgradnja nove stavbe, ki stoji v neposredni bližini Marijinskega gledališča, je stala 700 milijonov dolarjev (537 milijonov evrov). Dejansko gre za enega najdražjih kulturnih projektov vseh časov (speljal ga je kanadski arhitekturni biro Diamond and Schmitt Associates, ki je službo dobil zaradi svoje uspešne prenove opere v Torontu).

Pročelje, v katerem se zrcali celoten Sankt Peterburg
Novo operno hišo v nasprotju z baročnim videzom stavbe Marijinskega gledališča zaznamuje sodobna arhitektura. Pročelje je zgrajeno iz velikih oken, ki ponujajo izjemen razgled na Sankt Peterburg. Vhodna dvorana je obdana s kamnitimi zidovi, glavni avditorij pa zaznamujejo detajli iz svetlega lesa.

Odmik od ekskluzivnosti in elitizma opere
"Tradicionalnih opernih hiš se drži pridih elitizma," svojo izbiro modernih gradbenih materialov utemeljuje arhitekt Jack Diamond. "Človek ni mogel videti noter; zelo pogosto so tisti, ki so za vstopnice plačali manj, vstopali drugje kot tisti, ki so plačali več in imeli pravico do glavnega vhoda. Vse to je zdaj drugače. Prosojnost oken v tinu ljudem zunaj ponuja pogled v notranjost, tisti notri pa lahko uživajo v čudovitem razgledu na Sankt Peterburg. Tako smo do neke mere odstranili elitizem opernih hiš preteklosti." Diamond Marijinsko gledališče II vidi kot "kronski dragulj" svoje kariere; njegov dizajn sta navdihnila glasbena opusa Mihaila Glinke in Nikolaja Rimskega - Korsakova.

Kanadski biro je prišel v igro potem, ko se je prvotni arhitekt - Francoz Dominique Perrault - temeljito sprl z mestnimi oblastmi. Predlagal je namreč gradnjo "zlate tančice" - ogromne prosojne kupole, pred gradnjo katere bi bilo treba porušiti kar nekaj okoliških zgodovinskih stavb. (Nasprotniki so njegov predlog hitro krstili za "zlati krompir".)

"Kvazimodo Peterburga"
Seveda se ne manjka tistih, ki jim gre v nos tako vizualna podoba - prav nič se ne sklada z okoliškimi stavbami, ki večinoma datirajo v 19. stoletje - kot tudi astronomska cena nove stavbe, prijela sta se je že vzdevka "Mariinsky Mall" (namesto "Hall", dvorane, se ljudem zdi kot nakupovalno središče) in pa "Kvazimodo St. Peterburga". Med kritiki je tudi več pomembnih osebnosti, denimo direktor Ermitaža Mihail Piotrovski in režiser Aleksander Sokurov.