V dvorani Kocka, ki sodi v sklop Gospodarskega razstavišča, je bila premiera predstave Elizabetinske tragedije: prepovedano gledališče. Živadinov je k sodelovanju povabil raznovrstno igralsko ekipo, od Milene Zupančič do Boruta Veselka.

Stojsavljević je gledališki konstruktor postmodernizma in odličnik, so zapisali ustvarjalci predstave, ki so opozorili, da hrvaški dramatik srbskega rodu ne bi smel ostajati neznan gledališkemu polisu Zagreba in Beograda ter posledično avditoriju planeta Zemlja.

"Elizabetinske tragedije": Marlowe, Ljubezen in država ter Prepovedano gledališče seštevajo očitno barbarsko dramaturgijo elizabetincev in, čeprav prikrito, novoveške modernistične rekonstrukcije tragedije, da bi seštevek napovedoval tisto, kar lahko napoveduje samo humanistična znanost.

Stojsavljevićeve tragedije so prvi poskus reinterpretacije tragedije v drugi polovici dvajsetega stoletja. Te je omogočil duh časa osemdesetih let, postmodernistična simulacija, ki je v času nastanka delovala izrazito subverzivno.

Stojsavljevićev izum je, da za identifikacijski model izbere gledališče, samo ne zato, da bi tako kot Luigi Pirandello raziskoval gledališko iluzijo ali celo proizvajal gledališki esej, temveč izbere gledališče za "identifikacijsko točko" tragičnega občutenja vseh prihodnjih časov.

V predstavi nastopajo Olga Kacjan (dramatik Ben Ionson), Milena Zupančič (Lady Margareth), Dražen Dragojević (Iohn Iack Rice), Romana Šalehar (kralj Anglije Charles Stuart), Vesna Pernarčič Žunić (Eleanor Bull), Tina Gorenjak (grof Edward Clarendon), Borut Veselko (general Oliver Cromwell), Marko Mlačnik (general Thomas Fairfax), Vanja Plut (Lucy), Tomislav Tomšič (Phill), Aljoša Ž. Zupančič (vojak in otrok) in Dragan Živadinov (stražar).

Za vizualizacijo predstave, ki je nastala v produkciji Zavoda projekta Atol, je poskrbela Dunja Zupančič, za digitalizacijo Miha Turšič, dramaturginja je Jera Ivanc. Glasbo bo izvajal godalni orkester glasbene šole Škofja Loka, mentor in dirigent Amir Selšek in Takatsuna Mukai.