Album Post - nothing je klasičen primer uigrane in natančne vaje iz vadbenega prostora, ki je prerisana na pričujoč nosilec zvoka. Foto: Unfamiliar Records
Album Post - nothing je klasičen primer uigrane in natančne vaje iz vadbenega prostora, ki je prerisana na pričujoč nosilec zvoka. Foto: Unfamiliar Records

Naj ne bo pomote, kar je, upam, razvidno tudi iz naslova albuma Post - nothing, Brian King in David Prowse sta na pravi frekvenci in sta brez čislanja le nadaljevala tam, kjer so nekateri obstali. To pomeni polna mera punkovske distorzirane dinamike in konfuzne zvokovne naracije, ki v spomin prikliče Sonic Youth iz njihovih zgodnjih del. Le prikliče, saj je vse ostalo le stvar spontanega navdiha.

Spletna stran zasedbe Japandroids na MySpaceu
Album Post - nothing je torej klasičen primer uigrane in natančne vaje iz vadbenega prostora, ki je prerisana na pričujoč nosilec zvoka. Ok, Japandroids iz nabrite fuzije ali, če hočete, igre kitare in bobna (Rockers East Vancouver, Heart Sweats, The Boys Are Leaving Town) preidejo (Crazy/ Forever) v območje otoške (britanske) postpunk scene, toda silovitost in surovost ne pojenja. Kajti, če smo zgoraj omenili najbližje ameriške učitelje Sonic Youth, potem v svojih "lahkotnih" skladbah izzvenijo kot My Bloody Valentine. A roko na srce, to je super navdih.

Ocena: 4