Pri delu skupine Vamipre Weekend še najbolj razveseljujeta njihova osredotočenost na svoj slog in nepodleganje diktatu tržišča, založnikov ali medijev. Foto: XL Recordings
Pri delu skupine Vamipre Weekend še najbolj razveseljujeta njihova osredotočenost na svoj slog in nepodleganje diktatu tržišča, založnikov ali medijev. Foto: XL Recordings

Že prvenec Vampire Weekend iz leta 2008 je razblinil predstavo o newyorškem rockovskem kotlu, ki le preigrava nostalgične viže iz preteklosti in podžiga celotno glasbeno prizorišče, da slepo sledi nauku, da se je vse, kar se je zgodilo kakovostnega v rockglasbi, že zgodilo. Skupina Vampire Weekend ne sodi med takšne "kopirajoče skupine".

Drugi album Contra, ki je izšel v teh dneh, je že s prvim singlom Cousins pokazal, da se Vampire Weekend ne odpovedujejo svoji dobičkonosni formuli. Formuli, v kateri briljirajo tako deški falzetvokali kot tudi pravi arhipelag zvokov in aranžamejev iz skrinjice zahodne afriške obale. Toda moram priznati, da je v nasprotju s prvencem novi album še večji približek (Run, Taxy Cab) zvočni ikonografiji Paula Simona, ki te pritegne z izjemno razigrano kombinacijo popminiatur in povsem nepričakovanih dodatkov punka- reggaeja-dancea-skaja.

Album Contra je tudi bolj poglobljen v tisto, kar skupina imenuje »upper west side soweto«, to pa je še najbolj slišno v zagotovo prihajajoči uspešnici California English, ki seveda zvabi poslušalca še s svojo izjemno humorno stranjo. Pri delu skupine Vamipre Weekend še najbolj razveseljujeta njihova osredotočenost na svoj slog in nepodleganje diktatu tržišča, založnikov ali medijev.

Ocena: 4