V Plečnikovem letu, letos mineva 145 let od njegovega rojstva in 60 od njegovi smrti, potekajo številni dogodki, ki osvetljujejo različne vidike arhitektovega ustvarjanja; to običajno delimo na tri obdobja, povezana s tremi mesti, v katerih je deloval: Dunajem, Prago in Ljubljano.

Smo danes sposobni preseči tradicionalen pogled na njegovo arhitekturo? Se zavedamo, da je po prvi svetovni vojni, po daljšem premisleku, Plečnik zapustil utrto pot razvoja svetovne arhitekture in se zavestno podal na lastno pot, je v razstavni zloženki zapisal kustos Andrej Hrausky. Ob tem dodaja, da brezčasna arhitektura ni tista, ki času kljubuje zaradi svoje trdnosti, ampak tista, ki jo tudi stoletja po nastanku ljudje razumejo in cenijo. "Zato je Plečnik uporabljal splošno razumljiv jezik klasičnih arhitekturnih elementov: stebra (1), loka (2), piramide (3), obeliska (4) itd. – elementov, ki v sebi nosijo močna simbolna sporočila. Ker je verjel v etruščanske korenine Slovencev, je menil, da smo legitimni nasledniki antične arhitekture, iz katere je potrebno izhajati," razlaga Hrausky.

Razstava bo na ogled do 2. novembra.