Razglednice preteklosti
()
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.3 od 11 glasov Ocenite to novico!
Alenka Pirman
Alenka Pirman je ena izmed dveh urednic slovarja. Foto: Amir Muratović
       Izbrali smo le "vrh ledene gore" - dobro napisane, duhovite in čim bolj različne primere bogastva, ki se skriva na stotinah podstrani v spletnem slovarju.       
 Alenka Pirman
Razvezani jezik
Razvezani jezik je prvi slovar poulične slovenščine pri nas. Foto: Razvezani jezik
Razvezani jezik
Kdo ali kaj je vazelin? Foto: Razvezani jezik
       In ko je med našim snovanjem projekta končno le izšel Kebrov poskusni zvezek Frazeološkega slovarja slovenskega jezika (pri ZRC-ju SAZU-ju), nas to sploh ni več zmotilo, saj smo že vedeli, da pripravljamo nekaj povsem drugačnega od korektne znanstvene publikacije.       
 Alenka Pirman
Razvezani jezik
Stopnjevanje pridevnikov na poulični način. Foto: Razvezani jezik
       Najboljši glas o njem se širi od ust do ust oz. od "nabiralnika do nabiralnika".       
 Alenka Pirman

Dodaj v

"Vrh ledene gore" poulične slovenščine

Intervju z Alenko Pirman
19. januar 2007 ob 12:04
Ljubljana - MMC RTV SLO

Razvezani jezik je projekt, ki kar kliče po objavi v knjigi, je v intervjuju za MMC dejala Alenka Pirman, ena izmed pobudnic projekta.

Ta je po dobrih dveh letih nabiranja gesel na spletu prešel v drugo stopnjo: Pirmanova in Inge Pangos sta izbrali 85 najboljših, najzanimivejših ali najizvirnejših zapisov in jih uredili v elektronsko knjigo Razvezani snopič. Kot pravijo avtorji projekta, je tako nastal prvi slovar poulične slovenščine, ki se na spletu bogati tako rekoč vsak dan, težko pa je napovedati, ali ga bomo kdaj prelistali tudi v knjižni obliki.

Na potrebo po urejanju besedja, ki se rojeva in (vsaj najprej) živi na ulicah, je opozoril tudi Branko Gradišnik, ki ima izkušnje s prevajanjem literarnih del, v katerih pouličnih izrazov ne manjka, je pa včasih izredno težko dobiti slovenske ustreznice zanje. Še na drugi pomen poulične slovenščine je opozorila Pangosova, ki je ob uvodu v snopič opisala pot nekaterih besed - nastanejo na dvorišču, se razširijo med več govorcev, in če je teh dovolj, besede pa sprejmejo tudi odrasli, imajo besede možnost, da si sčasoma utrejo pot tudi v zborni jezik.

Pobuda za spletni slovar najprej frazeologije, nato pa poulične slovenščine je prišla od Pirmanove, ki je imela s slovaropisjem kot umetniškim izraznim sredstvom že dovolj izkušenj, s prijateljico Polono Tavčar pa sta imeli na zalogi tudi že nekaj gradiva. Ob pravih sodelavcih se je tako ustvarjanje slovarja začelo.

Pirmanova, diplomantka Akademije za likovno umetnost, je sicer redna gostja galerij po Sloveniji. V 90. letih se je v svojem ustvarjanju ukvarjala predvsem z izmišljenimi institucijami in takrat so nastali projekti SK8 Muzej, RIGUSRS - Raziskovalni inštitut za geoumetniško statistiko Republike Slovenije in Inštitut za domače raziskave. Nato je sodelovala v umetniških kolektivnih platformah Luther Blissett/01.org in Bughouse, od leta 2004 pa je ustanovna članica Društva za domače raziskave.

Kaj vas je leta 2004 sploh spodbudilo k postavitvi Razvezanega jezika na splet?
Spodbud je bilo več, od prve zamisli do izdelka na spletu pa je minilo kar nekaj let. Sama sem imela bogate izkušnje s slovaropisjem kot umetniškim izraznim sredstvom (projekt Arcticae horulae, s prijateljico Polono Tavčar sva že imeli na zalogi manjšo, ljubiteljsko zbirko frazemov, frazeološkega slovarja slovenskega jezika pa takrat še ni bilo na trgu ... Po drugi strani je v naša delovna okolja začel vstopati wiki kot socialni softver, in Luka Prinčič, programer, aktivist in glasbenik, je bil za Razvezani jezik pripravljen zavihati rokave, obenem pa je ponudil še prostor na umetniškem strežniku Skylined.

Hkrati sem s kolegoma Damijanom Kracino in Janijem Pirnatom ravno ustanavljala Društvo za domače raziskave in zaradi kolaborativne narave projekta je bilo nekako naravno, da bo Razvezani jezik naše prvo skupno delo. Ko so se za idejo ogreli še drugi (oblikovalka Darja Vuga, ilustrator Milan Erič in svetovalec Jaka Železnikar), smo bili pa na konju! Veliko izkušenj, znanja in navdušenja smo torej zložili na kup, da je Razvezani jezik sploh lahko nastal.

In ko je med našim snovanjem projekta končno le izšel Kebrov poskusni zvezek Frazeološkega slovarja slovenskega jezika (pri ZRC-ju SAZU.ja), nas to sploh ni več zmotilo, saj smo že vedeli, da pripravljamo nekaj povsem drugačnega od korektne znanstvene publikacije.

Ali imate kaj podatkov, kdo prispeva članke? Je več jezikoslovcev ali laikov, ki jim je veliko do jezika?
Za pisanje slovarja prijava ni potrebna, tako da vemo le, da je doslej gesla oz. članke prispevalo prek 400 različnih uporabnikov. Ti so anonimni in le po spontanih občasnih odzivih ali pismih lahko sklepamo, da gre za uporabnike vseh generacij in iz cele Slovenije, berejo pa ga tudi Slovenci in slovenisti po svetu. Po člankih sodeč, gre vsekakor za ljudi, ki v jeziku uživajo in so to pripravljeni deliti tudi z drugimi.

V slabem letu se je zbralo nekaj sto člankov, v dobrih dveh letih več kot tisoč. Kako pridobivate sodelavce?
Tule je prišlo do pomote - v slovarju je prek 1200 gesel, a le okrog 300 člankov, tako da o kakšnem bumu ne moremo govoriti. Je pa res, da med članke štejemo le tiste prispevke, ki presegajo 100 znakov, vsi drugi so "škrbine" in jih je treba še dopolniti. Škrbin je pa prek 300. A tudi 600 člankov in škrbin ni od muh, in vse kaže, da se je slovar "prijel".

Pri spletnih projektih je najtežje vzdrževati zanimanje in ljudi navaditi, da redno prihajajo, berejo in pišejo. Pri slovenski wikipediji, na primer, se je vzpostavil stalen krog piscev, ki delujejo kot skupnost in so si tudi nekako "razdelili teren", svoje delo so vzeli kot hobi. Pri Razvezanem jeziku pa opažamo, da je stalnih piscev malo, prihajajo vedno novi in novi, ki nekaj malega dopišejo, potem pa spet poniknejo. Gre za izrazito prostočasno dejavnost brez etapnih ciljev (vsi wikipedisti na svetu namreč lovijo število člankov: več kot 1.000, več kot 10.000, več kot ...). Uporaba Razvezanega jezika lahko začasno naraste po objavi kakšnega članka v medjih ali po kakšnem dogodku, ki ga priredimo (izid Snopiča je že takšen), vendar so nad slovarjem najbolj navdušeni tisti, ki ga odkrijejo sami in po naključju. Najboljši glas o njem se širi od ust do ust oz. od "nabiralnika do nabiralnika".

Kako ste med približno 1.200 članki izbrali tiste, ki ste jih uvrstili v snopič? Ste se pri tem mogoče izogibali najbolj prostaškim besedam in besednim zvezam?
Kot rečeno, izbirali smo med približno 600 zapisi, ki jih je pisalo prek 400 avtorjev. Kakršen koli izbor je odgovorno delo. Izbrali smo le "vrh ledene gore" - dobro napisane, duhovite in čim bolj različne primere bogastva, ki se skriva na stotinah podstrani v spletnem slovarju.

Ali je pri urejanju spletnega slovarja sodeloval tudi lektor ali kdo drug, ki je kakor koli uredil zapise?
Seveda. Članke je pregledala in jezikovno ter slovaropisno uredila Inge Pangos, profesionalna slavistka, urednica in lektorica. Tem odločitvam smo posvetili kar nekaj časa. Iskali smo način urejanja, ki bi gradivo diskretno poenotil, obenem pa ohranil pristnost, živost in raznolikost jezika, v katerem so članki pisani. Elektronski snopič je za nas v tem smislu "zvezek za začetek" (goden za pripombe, predloge in popravke), za uporabnike pa darilo.

Ali nameravate Razvezani jezik izdati tudi v knjižni obliki oziroma do kod nameravate peljati projekt? Nameravate sčasoma ločiti frazeologijo in druga gesla in se tako posvetiti "prvotnemu poslanstvu"?
Ah, na tem mestu bi bilo dobro nekaj povedati o gorivu, ki nas poganja. Projekt namreč živi od pičlih občasnih podpor ministrstva za kulturo, krepkih zalog entuziazma in obilice prostovoljnega dela. Lani smo za izid elektronske knjige od ministrstva prejeli 100.000 tolarjev (raje ne računam, koliko je to v evrih), na MOL-u pa so nam vlogo za izid tiskane knjige zavrnili, češ da gre za "ponatis besedil, ki so objavljena na spletnih straneh in so tako že dostopna najširšemu krogu uporabnikov".

Iz vsega navedenega je razvidno, da težko kaj resnega napovedujemo, saj tudi mi pri delu raje uživamo. Je pa res, da Razvezani jezik kar kliče po knjigi. Samo še denar poberemo s tal, pa bo izšla - še debelejša in privlačnejša od snopiča!

Glede vzpostavitve reda v slovarju je pa takole: nasilna kategorizacija ni za tak projekt. Ravno salomonska prekrstitev v "slovar žive slovenščine" nas je odvezala spon slovaropisnih pravil, ki jim nikoli ne bi mogli zares ustreči. Na vprašanje, kaj je živa slovenščina, si mora najprej odgovoriti vsak pisec sam. Edino, kar ostaja skupno vsem objavljenim geslom, je, da imajo prenesen pomen. Nobena beseda ali besedna zveza ne pomeni tega, kar na prvi pogled trdi, da je. Ampak tudi s tem si ne moremo kaj dosti pomagati - to je vendar skupni imenovalec vseh slovarjev, mar ne?!

Branko Gradišnik je pisal o težavah prevajalcev, ko morajo najti slovenske ustreznice za poulične izraze jezika izvirnika. Se vam je oglasil še kdo izmed prevajalcev ali slovaropiscev, jezikoslovcev?
Izpričano nas je podprl le še Marko Stabej s Filozofske fakultete in nam prijazno dovolil ponatis njegovega članka Vrt brez vrtnarja, pastirji brez ovc, jezik brez krmarja.
Sicer pa do nas ni segel noben drug strokovni glas. Jezikoslovci zajemajo iz dogovorjenih, "verodostojnih" virov. Elektronski besedilni korpus Nova beseda, na primer, arhivira slovensko leposlovje, članke iz Dela in (pozor!) zapise sej državnega zbora. Dvomim, da vidijo Razvezani jezik kot verodostojen vir in pripomoček za svoje delo. Morda je zanimivejši antropologom, etnologom, kulturologom, sociologom ipd. A to so le moja ugibanja. Po drugi strani Društvo za domače raziskave Razvezani jezik producira kot umetniški projekt (predstavljen je bil že v Moderni galeriji, Kiberpipi, Kibli, Galeriji sodobne umetnosti Celje ...), navdušil je Ireno Čerčnik in pokojnega Igorja Zabela. A kar je najlepše - uporabniki se na oboje požvižgajo!

Kaj vi menite o jezikovnem zakladu povprečnega slovenskega mladostnika (če predvidevamo, da je poulični jezik bolj ali manj stvar mladih)?
Zaklad je prava beseda in vsi ga imamo v izobilju, ne glede na starost. Ni povprečnih ljudi. In živega jezika, ki ga Gradišnik imenuje pouliščina, nima v zakupu nobena posvečena skupina, ampak smo mu zavezani vsi. Dnevno se moramo znajti v številnih situacijah, vstopamo v različna okolja, se prilagajamo sogovornikom, pri tem pa dostikrat poskrbimo, da kaj povemo raje med vrsticami. Vsak dan se učimo knjižne pa tudi žive slovenščine, ena je v čislih (zanjo podeljujemo ocene in nagrade), druga je "šum". In ta šum je neizčrpen narodni zaklad. Nemogoče ga je zajeti v celoti, pa če spustimo na teren trikrat toliko popisovalcev kot za letošnji popis nepremičnin.

Se vam zdi, da je lahko prav slovar poulične slovenščine eden izmed načinov, kako med mladimi vzbuditi zanimanje za jezik in njegovo izrazno moč?
Mogoče. A kolikor se sama spoznam na vzgojo, bomo pri tem uspešni le, če tovrstnih ambicij ne bomo imeli (smeh).

Ali ste tudi za kakšen drugi jezik našli slovar, podoben Razvezanemu jeziku?
Še najbolj mu je podoben ameriški Urban Dictionary, ki pa je komercialen projekt. Vsi zapisi namreč postanejo last podjetja, ki upravlja s spletiščem, medtem ko so vsebine na Razvezanem jeziku zaščitene s Creative Commons licenco, kar je zame pomembna podrobnost. Kot umetniški projekt nastaja slovar neologizmov, ki je prav tako iz Amerike. Drugih ne poznam. Je pa avgusta lani začel delovati tudi slovar koroščine na WikiSvinji. Toplo priporočam!

Kateri zapisi se vam zdijo najboljši ali najduhovejši?
Hvala za to vprašanje! Vsak dan me kakšen preseneti. Recimo ... čepetek, ker je čisto preprost, aškrc, ker je bil doslej precej ekskluziven, kurac, ker je obdelan zelo sistematično in kresetov kurc, ker razkriva dejstva iz naše polpretekle zgodovine ... Ali pa ojdip in tepsti oslovo senco, ker vpeljeta Freuda, no, pustimo zdaj to, ker je tako vsakdanji, show must go, ker pokaže, kako natančno je treba gledati resničnostne šove, veverica, ker je hudo aktualna, kdor poje, zlo ne misli, ker ima dober obrat, iti rakom žvižgat, ker črpa iz virov, republika Bočna, ker je skrivnostna, žng, žng, nemaš kej in nareto da okoli puče, ker sta avtohtona ... in tako naprej.

Mateja Tušek

Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo