Številni nacionalni paviljoni so svoja vrata odprli že pred uradnim odprtjem bienala, tudi slovenski, katerega vlogo je prevzela Galerija A+A. Tam se s projektom Za naše gospodarstvo in kulturo predstavlja Jasmina Cibic. Cibičeva je pri postavitvi izhajala iz tematskega okvira bienala Enciklopedične palače, med drugim pa v njej preizprašuje, kaj je tisto, kar državo predstavlja navzven.

Kurator osrednje razstave, ki nosi naslov Il Palazzo Enciclopedico (Enciklopedična palača), je Italijan Massimilliano Gioni. Leta 1973 rojeni Gioni je umetniški direktor sklada Nicola Trussardi v Milanu in direktor razstavnega programa v Novem muzeju sodobne umetnosti v New Yorku.

Zlatega leva za najboljšo nacionalno postavitev je prejela Angola, zlatega leva umetniku na osrednji razstavi Enciklopedična palača pa so podelili Britancu Tinu Sehgalu. Poleg omenjenih nagrad ter zlatih levov za življenjsko delo, ki sta ju letos prejela avstrijska umetnica Maria Lassnig in Italijanka Marisa Merz, so na otvoritveni slovesnosti podelili še srebrnega leva obetavnemu mlademu umetniku. Tega je prejela Francozinja Camille Henrot.

Kot je na novinarski konferenci pred nekaj dni pred odprtjem povedal predsednik ustanove Beneški bienale Paolo Baratta, so mu večkrat zastavili vprašanje, zakaj se je odločil za tako mladega kuratorja. Kot je pojasnil, želi, da v Benetkah predstavijo neko "razsvetljeno vizijo". V času razcveta sodobne umetnosti je namreč na umetnost treba pogledati tudi z drugačnih zornih kotov, ne zgolj predstavljati novosti. Letošnji bienale po prepričanju Baratte ponuja ključ do razumevanja sodobne umetnosti, njegovo poslanstvo pa je označil kot "promocijo znanja".

Na razstavi Enciklopedična palača, ki je postavljena v Vrtovih in v Arzenalu, je zastopanih več kot 150 umetnikov iz 38 držav. Postavitev združuje dela, ki so nastala v 20. stoletju in nove umetniške stvaritve. Enciklopedična palača je po Gionijevih besedah razstava o obsesijah in o transformativni moči domišljije.

Nacionalnih postavitev je na bienalu 88, od tega deset držav sodeluje letos prvič. To so Angola, Bahami, Bahrajn, Slonokoščena obala, Kosovo, Kuvajt, Maldivi, Paragvaj, Tuvalu in Vatikan.

Vatikan, ki ima svoj paviljon v na novo restavrirani Sali d'Armi v Arzenalu, je svojo predstavitev naslovil In Principio (Na začetku). V milanskem Studiu Azzuro so ustvarili delo - interaktivno instalacijo - Stvarjenje, češki fotograf Josef Koudelka je pripravil serijo črno-belih fotografij na temo Razstvarjenje, v Avstraliji rojeni ameriški umetnik Lawrence Carroll pa v svojih delih s tem, ko materialom vdahne novo življenje, odpira možnosti med sicer nasprotnimi si dimenzijami, kot sta, denimo, krhkost in mogočnost.

V Sali d'Armi se predstavljajo še Argentina, Južnoafriška republika in Združeni arabski emirati. Sicer pa je nacionalnih paviljonov v Arzenalu 24, 28 jih je v Vrtovih še 36 pa jih je razpršenih po mestu.

Med novinci, ki se predstavljajo na letošnjem bienalu, je tudi Kosovo, ki se predstavlja v Arzenalu. Petrit Halilaj je iz vej, vejic in šib spletel ogromno strukturo, katere stene je zapolnil z zemljo in blatom. Struktura deluje kot neke vrste preprosto zatočišče ali utopično vesoljsko plovilo. Obiskovalec lahko vstopi v hodnik in od tam skozi odprtino pogleda v drug prostor, ki je v nasprotju s prvim zelo svetel in simbolizira notranji, duhovni svet.

Od držav nekdanje Jugoslavije na letošnjem bienalu sodelujeta tudi Srbija, ki v paviljonu v Vrtovih predstavlja projekt Vladimirja Perića in Miloša Tomića z naslovom Nothing Between Us, in Hrvaška, ki jo zastopa Katia Mijatović s projektom Between the Sky and the Earth.

Nemčijo v nacionalnem paviljonu letos zastopajo kitajski umetnik Aj Vejvej, v Nemčiji rojeni francoski režiser in scenarist Romuald Karmakar, južnoafriški fotograf Santu Mofokeng in indijska fotografinja Dajanita Sing.

Med zanimivejšimi je zagotovo ruski paviljon, v katerem dežujejo zlatniki. Obiskovalke se morajo pred njimi zaščititi z dežniki, moški pa naj bi pokleknili. "Gospodje, prišel je čas, da priznamo našo grobost, narcizem, zlaganost in banalnost," je na steno paviljona zapisal umetnik Vadim Zaharov ki je svojo instalacijo naslovil Danaja. To je bila v grški mitologiji hči argoškega kralja Akrizija, ki se ji je Zeus približal v podobi zlatega dežja.

Model z nacionalnimi paviljoni in osrednjo bienalno razstavo, ki jo pripravi izbrani kurator, so na bienalu uvedli leta 1993, leta 1998 je postala standard. V ta namen so restavrirali številne nove prostore v Arzenalu, ki so jim letos dodali Sale d'Armi, restavrirati pa nameravajo še nove.

Osrednjo razstavo z naslovom Palazzo Enciclopedico (Enciklopedična palača), ki je na ogled v Vrtovih in Arzenalu, je, kot omenjeno, letos zasnoval Italijan Massimilliano Gioni. Naslov razstave je povzel po Enciklopedični palači Marina Aurita. Ta je zasnoval imaginaren muzej, v katerem naj bi bilo shranjeno vse znanje človeštva, in svojo idejo celo patentiral. Palačo si je zamislil kot 136-nadstropno stavbo, ki naj bi bila visoka 700 metrov. Njegov načrt sicer ni bil nikoli realiziran, a sanje tem, da bi bila vse vedenje in vsa raznolikost sveta zbrana na enem mestu, ostajajo.

Gioni na letošnji razstavi, ki združuje dela več kot 150 umetnikov iz 38 držav, ne predstavlja zgolj "seznama umetnikov", ampak gre v svoji raziskavi še dlje in se sprašuje, kakšen je svet umetnikov. Poleg tega vzpostavlja povezave med različnimi svetovi - sodobnimi in starejšimi deli, umetniškimi deli in tistimi, ki ne skušajo biti umetniška, ampak zgolj spodbujajo domišljijo.

Z razstavo je želel pokazati še, da je umetnost mogoče ustvarjati tudi s skromnimi sredstvi. Vse, kar potrebujemo, je čas, je dejal in dodal, da tudi materiali, ki so jih ustvarjalci uporabili za svoja dela, niso dragi, temveč preprosti in lahko dostopni. Na novinarsko vprašanje, ali je v času krize prireditev, kot je bienale, na mestu, je Gioni odgovoril, da bienale vsekakor je potreben. Razstave na bienalu nas spodbudijo, da pogledamo vase, uporabimo domišljijo in poskusimo spremeniti svet. Baratta pa je dodal, da je mednarodni umetnostni bienale v Benetkah kot antidepresiv v času krize.

V osrednjem paviljonu v Vrtovh je tako ob delih sodobne umetnosti mogoče videti abstraktne slike švedske umetnice Hilme Klimt, simbolično interpretacijo vesolja Francoza Augustina Lesageja in slutnje angleškega okultista, mistika in pesnika Aleisterja Crowleyja. Vendar pa, kot opozarja Gioni, razstava ne pripoveduje o umetniku kot mediju, ampak o tem, da smo mi sami mediji, ki kanaliziramo podobe. Ta del razstave je posvečen upodobitvam nevidnega, o katerem med drugim pripovedujejo videi poljskega umetnika Arturja Zmijewskega, ki prikazujejo slepe ljudi pri slikanju.

V Arzenalu pa razstava ponazarja pot od naravnih oblik preko študij človeškega telesa do izumov digitalne dobe. Postavitev vključuje tudi kuratorski projekt ameriške umetnice Cindy Sherman, ki je zasnovala imaginarni muzej. V njem punčke, lutke, manekeni in idoli sobivajo s fotografijami, slikami, skulpturami, votivnimi podobami in risbami zapornikov ter tako tvorijo anatomsko gledališče, ki spodbudi razmislek o vlogi podob v predstavljanju in dojemanje samega sebe.

Bienale se v Arzenalu razprostira na 46.000 kvadratnih metrih, dodatnih 6.500 jih je na voljo v Sale d'Armi. V Vrtovih bienale zavzema 50.000 kvadratnih metrov. Letošnja, že 55. izdaja, bo na ogled do 24. novembra.