Vaša ocena: 
Ocena 4,9 od 59 glasov
Ocenite to novico!
Cockta je simbol slovenske potrošniške revolucije in najznačilnejša predstavnica slovenskih blagovnih znamk. Njena vloga za naš gospodarski in družbeni razvoj je nesporna.
"Po dolgi in hudi bolezni je pred kratkim umrla Cockta. Spoštovana gospa je slovela kot najlepše dekle v našem mestu, ki ni nikoli storila nikomur nič slabega. Imela je brezskrbno in srečno mladost, s svojimi temnimi lasmi in posebnimi očmi pa je slovela daleč po svetu. Ko ji je bilo osemnajst let, so jo čakali vsi najboljši ženini. Takrat pa sta prišli v mesto še dve lepotici, ne tako sveži in očarljivi, vendar bolj priljudnih navad in manj sramežljivi. Mnogi so na Cockto takoj pozabili, drugi so jo častili bolj poredko. Mladost je odhajala, vendar sta tuji lepotici uporabljali najboljšo kozmetiko, da bi ostali privlačni in zanimivi; neuka Cockta pa ni skrivala gub in samo z lepoto oči je privlačevala nekaj najbolj zvestih prijateljev. Zadnja leta, po hudih pretresih in aferah v njeni družini, so jo pozabili skoraj vsi. Za njeno zdravljenje ni bilo dovolj denarja, tako da je umirala počasi in v velikih bolečinah. Slava ji! Za zmeraj bo ostala najlepša deklica našega mesta," je leta 1994 zapisal Janez Damjan.
Nekoč slovenski marketinški muzej?
Slovenski etnografski muzej je na pobudo Društva za marketing Slovenije (DMS) zasnoval in postavil razstavo Cockta, pijača vaše in naše mladosti ... O dediščini slovenskih blagovnih znamk. Odprtje bo drevi ob 19.00. DMS in SEM se namreč zavedata pomena, ki ga ima utrjevanje znanja o blagovnih znamkah za nacionalno kulturo, zato počasi tlakujeta pot zbirki slovenskih blagovnih znamk, mogoče nekoč celo Marketinškemu muzeju. Ta bo predstavljal preteklost uspešnih slovenskih znamk, ki bodo dobile priložnost, da zaživijo še eno življenje.
Namen razstave v SEM-u je povezati področje materialne in nematerialne kulturne dediščine o njih z vidika njihove vloge v načinu življenja in v kulturi, ravni ekonomskega razvoja, potrošništva, vloge in oblik oglaševanja, razvoja trženja in ponudbe na trgu.
Na razstavi je posebej osvetljen fenomen Cockte in pojasnjeno je, zakaj so znamke pomembne. Dejstvo je, da je Cockta simbol slovenske potrošniške revolucije in da ostaja najznačilnejša predstavnica koncepta "slovenska znamka".
Njena vloga za naš gospodarski in družbeni razvoj je nesporna. Raziskovanje zgodovine slovenskih znamk in razstava Cockta, pijača vaše in naše mladosti, sta zato predvsem izraz spoštovanja do vseh, ki so ustvarjali in razvijali Cockto in druge znamke, ki so postale del naše kulturne identitete in nas prijetno spominjajo na čase gospodarskega in družbenega razcveta. Na poti k marketinškemu muzeju razstava s Cockto naznanja mladost, nove sveže ideje za ohranjanje dediščine slovenskih znamk in za njihovo prihodnost.
Kot piše Damjan, dolgoletni aktivni član DMS-a in pobudnik projekta, v katalogu k razstavi, so bile zgoraj zapisane poslovilne besede za Cockto napisane v času, ko je bil takratni lastnik znamke, družba Slovin, v stečajnem postopku. Že več let ni bilo zaslediti nobenih tržniških dejavnosti za Cockto, ki je izginjala s prodajnih mest, njena prodaja pa je znašala komaj desetino obsega iz najuspešnejših časov.
Novo življenje se začne leta 2000
Leta 1995 je Cockto prevzela družba Slovenijavino, vendar se je agonija slavne znamke nadaljevala vse do leta 2000, ko jo je kupila Kolinska in ji dala novo življenje. Uvedba nostalgične embalaže in druge tržniške dejavnosti so v desetih letih potrojile prodajo Cockte, ki se spet bojuje za vodilni položaj na slovenskem trgu kola pijač, uspešna pa je tudi v državah nekdanje Jugoslavije. Cockta je postala najboljši primer retrogibanja na trgu in prav njeno drugo življenje jo je spremenilo v legendo.
Razstava prikazuje tudi nekatere izbrane primere znanih slovenskih blagovnih znamk, med katerimi so skoraj vse preživele gospodarske in druge spremembe v 20. stoletju in zaznamovale gospodarsko zgodovino blagovnih znamk. Njihove korenine gre iskati v dediščini regionalnih obrtniških in industrijskih izdelkov. Sem sodijo družbe Pivovarna Laško, Radenska, Kolinska oziroma Droga Kolinska, tovarne Emo Celje, Peko, Ilirija, Gorenje, Šumi, Elan in Toper.
Nekaj utrinkov z razstave si oglejte v fotogaleriji.
hehe ... tisti model rdečih elank z vezmi ( l. 1969 ) mam doma jih lih obnavljam .......
Pijte cocto, ne pa uno ameriško sranje od cocacole...