Razstava bo na ogled do 26. novembra 2011. V času razstave bodo organizirali tudi branje še neobjavljenih avtoričinih del. Razstavo sta avtorici pripravili v sodelovanju z Mladinsko knjigo in Galerijo Ars. Foto: Arhiv NUK-a
Razstava bo na ogled do 26. novembra 2011. V času razstave bodo organizirali tudi branje še neobjavljenih avtoričinih del. Razstavo sta avtorici pripravili v sodelovanju z Mladinsko knjigo in Galerijo Ars. Foto: Arhiv NUK-a
Brenkova (1911-2009) se je rodila v Horjulu. V Ljubljani je študirala psihologijo in pedagogiko, iz slednje je tudi doktorirala. Med njenimi avtorskimi deli velja omeniti Deklico Delfino in lisico Zvitorepko, Partizanko Kristino in Hišo ob potoku, zaslužna pa je tudi za slovenske prevode nekaterih ključnih del iz svetovne mladinske književnosti, med njimi za Piko Nogavičko. Leta 2001 je izšla antologija njene kratke proze z naslovom Obdarovanja. Foto: BoBo
Zgodbe Kristine Brenkove

Ob stoletnici rojstva pisateljice, urednice in prevajalke Kristine Brenkove v Narodni in univerzitetni knjižnici so odprli razstavo Pisani svetovi Kristine Brenkove. Obiskovalci si lahko v Razstavni dvorani NUK-a ogledajo rokopise, tipkopise in drugo gradivo iz zapuščine Kristine Brenkove, njena še neobjavljena dela ter zbirko prevedenih slovenskih slikanic, ki jim je pot v svet utrla prav ona.

"Odkrila" avtorice in ilustratorke
Razstavo bodo popestrile izvirne ilustracije Ančke Gošnik - Godec, ki so dopolnjevale ter izpopolnjevale ustvarjalkino avtorsko in uredniško delo. Njena zapuščina, ki jo hrani Rokopisna zbirka NUK-a, obsega okoli 12.000 enot gradiva in je ena najobsežnejših zapuščin v zbirki.

Spodaj vabljeni k ogledu dokumentarnega filma o Kristini Brenkovi.

Z razstavo želijo v NUK-u počastiti obletnico urednice – pionirke, ki je pravzaprav zasnovala, oblikovala ter sistematično gradila založništvo za otroke in mladino na Slovenskem. Z izostrenim uredniškim čutom je slovenskim otrokom in otrokom sveta podarila številne vsebinsko in oblikovno izbrane slikanice, zbirko Čebelica, zbirko Zlata ptica, "odkrila" je avtorice, kot sta Ela Peroci in Svetlana Makarovič, ilustratorke Marlenko Stupico, Ančko Gošnik - Godec, Marjanco Jemec Božič, Lidijo Osterc

"Še neslišan povojni ženski glas"
Kristina Brenkova je z izrazitim posluhom prevedla in slovenskim otrokom podarila slovenski prevod klasičnega teksta mladinske književnosti - Piko Nogavičko - ter ustvarila izrazit avtorski opus, ki obsega tako realistične kot fantastične pripovedi za otroke, ki pa v številnih primerih nagovarjajo tudi odraslega bralca. Med najizvirnejše sodijo Golobje sidro in vodnjak, Prva domovina, Deklica Delfina in lisica Zvitorepka ter Srebrna račka, zlata račka. Poleg objavljenih del bodo razstavljena tudi še neobjavljena dela, ki po besedah avtoric predstavljajo "še neslišan povojni ženski glas" v slovenski literaturi za odrasle.
Avtorici razstave Maša Kodrič in Manca Ratković sta razstavo zasnovali tako, da bo prikazan ustvarjalkin avtorski prispevek k razvoju slovenske mladinske književnosti, njeno prevajalsko in uredniško delo. Poudarjena bo njena nezamenljiva vloga, ki jo je imela kot urednica pri uveljavljanju slovenske mladinske književnosti v svetu – njeno delo predstavlja pionirski prodor ustvarjalnosti malega naroda v kulturno bogat evropski prostor.

Na odprtju razstave bodo obiskovalce v pisane svetove Kristine Brenk pospremili Marjana Kobe, pripovedovalka in ustvarjalka Anja Štefan ter urednik otroškega leposlovja pri Mladinski knjigi Andrej Ilc.

Zgodbe Kristine Brenkove