Razstava slik bo najprej na ogled v Schielejevem muzeju v njegovem rodnem Tullnu, nato pa še v Ravensburgu. Foto: Amazon.de
Razstava slik bo najprej na ogled v Schielejevem muzeju v njegovem rodnem Tullnu, nato pa še v Ravensburgu. Foto: Amazon.de
Egon Schiele (1890-1918) spada poleg Gustava Klimta in Oskarja Kokoschke med osrednje avstrijske umetnike zgodnjega 20. stoletja. Ekspresivne linije njegovih figur ga povezujejo z ekspresionizmom zgodnjega 20. stoletja, čeprav je bil hkrati močno povezan z gibanjem takratne secesije.

Margarete Partonek je bila, če gre verjeti zapiskom mladega Schieleja, "cvetoče, čarobno bitje". V njegovi prvi, še nikoli v javnosti predstavljeni skicirki, ki je bila do zdaj varno spravljena v zasebni zbirki, se skriva 40 risb, ki bodo ta mesec prvič objavljene. Reprodukcije bodo izšle v knjigi Egon Schiele: Začetek, prvi študiji najzgodnejših del avstrijskega ekspresionista, ki slovi po svojih erotičnih, psihološko niansiranih upodobitvah golega človeškega telesa. Najdba je "izjemnega" pomena predvsem zato, ugotavlja eden izmed avtorjev knjige, Christian Bauer, ker ponuja vpogled v formativna leta velikega umetnika, v čas, ko so se v njem oblikovale teme, ki jih je nato raziskoval vse do svoje prezgodnje smrti.

Ne samo, da te risbe še nikoli niso bile natisnjene v kaki knjigi - do zdaj zgodovina tudi ni poznala ljubezenske zgodbe, ki je z njimi povezana. Schielejeva umetniška kariera je bila (pre)kratka: le 12 let je minilo od njegovih začetkov na akademiji pa do smrti pri 28 letih, v epidemiji španske gripe, ki je pobila na milijone ljudi po vsem svetu. Schiele najbrž ni vedel, da njegova prva ljubezen ni bila popolnoma neuslišana: Margarete Partonek je shranila šest njegovih pisem (in osmrtnico).

O Margarete sicer ni znanega skoraj nič, razen tega, da je bila hčerka učitelja, rojena v veliki družini, in da je bila nemara tudi par let mlajša od Schieleja, je za The Guardian povzel Bauer. Živela je verjetno v neposredni bližini, v Klosterneuburgu, mestecu ob Donavi, severno od Dunaja.

Trpljenje mladega Egona
V šestih pismih, ki so danes v lasti Leopoldovega muzeja, Schiele izpoveduje svojo ljubezen in se preizkuša v pesnjenju. Piše o tem, kako "svojo desno roko ponuja umetnosti, obe roki pa najčudovitejšemu dekletu". "Cvetoče, čarobno bitje, / Ob pogledu nate me boli srce," piše. " ... Povedano na kratko - Ljubim te." Vseeno pa njegovo ljubezen greni tudi ljubosumje: "Izgineš vsako nedeljo ... Kje si bila prejšnjo nedeljo?"

Ženske Schielejevega življenja
Zakaj se je mlada ljubezen končala, ni povsem jasno; Bauer še skuša priti do dna vprašanju, ali je Margarete našla koga drugega. Vemo pa, da se je Egon Schiele leta 1915 poročil z Edith Harms in s tem za seboj pustil zvezo s svojim modelom in muzo, Walburgo Neuzil ali, ljubkovalno, "Wally". Wally je bila ob njem tudi v travmatičnem letu 1912, ko je bil obtožen razpečevanja obscene, pornografske umetnosti.

Na pragu novega življenja
Zgoraj omenjena skicirka datira v leto 1906, isto leto, ko se je Schiele vpisal na dunajsko likovno akademijo, kjer se je med drugim spoprijateljil z Gustavom Klimtom, kopjenoscem dunajske secesije. V skicirki je mladi Egon "vadil" pred začetkom študija; med drugim se je preizkusil v avtoportretu in več krajinah. Ti najzgodnejši poskusi dokazujejo, da je že od samega začetka obvladoval ekspresivnost in intenzivnost linije, ki ju danes povezujemo z njim.