Rešitve, ki so sodelovale na mednarodnem natečaju Show Me Your Dream, so na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, ob odprtju razstave pa so razglasili tudi zmagovalca natečaja – Španca Javierja Gascoja Bouja.
Žirija v sestavi Sandra Bašič Hrvatin, Ingrid Huljev, Peter Gabrijelčič, Lenka Kavčič, Ljubica Marčetić, Vladimir Sansharov in Julian Soriano je izbrala njegov projekt Views to the Eternity (Pogledi v večnost), častno omembo pa si je po mnenju žirantov prislužilo še šest na natečaj prispelih projektov.
Žirija je v projektih prepoznala "nove kvalitete presenetljivih in čudovitih arhitektur, smelih ekološko luksuznih pokrajin, inovativnih interierjev, socialno vključujočih družbenih procesov in modne premisleke. Iščejo nove kulturne vrednote in vzbujajo nova čustva".
Na Visoki šoli za dizajn so znanstveno konferenco A.L.I.C.E. (Architecture.Landscape.Interior.Culture.Emotion) organizirali v prejšnjem akademskem letu, na njej pa so sodelovale šole in akademije iz Evrope in zahodnega Balkana v skupini z imenom A.L.I.C.E. Predavatelji so razpravljali o vlogi oblikovanja pri razvoju trajnostne družbe in zmanjševanju podnebnih sprememb, izšel pa je tudi zbornik povzetkov.

Na glavo obrnjen svet, nova vprašanja
Umetniško-raziskovalna platforma Platforma A.L.I.C.E., ki je svoje korenine poiskala v zgodbi o deklici Alici, danes enako provokativni, kot je bila ob izidu leta 1865, je namenjena povezovanju profesorjev in študentov, akademijam in izobraževalnim inštitucijam, gospodarstvu in industriji, vladnim službam in vsem, ki se izobražujejo ter posvečajo oblikovanju in načrtovanju.

Zgodba Lewisa Carolla popelje v svet, kjer je vse obrnjeno na glavo, podobno kot platforma, ki nagovarja mlade, da odgovorijo na vprašanje, kakšna bo naše skupna prihodnost - nova zajčja luknja, kjer oblikovanje poteka in se razvija v okviru nepričakovanega scenarija domišljije in ustvarjalnosti.
Ko oblikovanje spremeni nevidno v vidno
Danes pripravljajo še okroglo mizo na temo Invisibles, na kateri bodo sociologi, andragogi, komunikologi, oblikovalci in arhitekti, spregovorili o primerih dobrih praks, pri katerih oblikovanje spreminja nevidno v vidno, zapostavljene skupine v nove družbene akterje in omogoča ljudem novo prepoznavnost v prostoru.