Zgodba francoske kraljice Marije Antoanete (1755 - 1793) je presek zgodb evropske zgodovine, francoske revolucije in usode ženske, ki si je želela živeti življenje, odmaknjeno od kraljevskih ceremonialov in dvorne etike, kar je povzročilo številna obrekovanja. Soočenje z njeno podobo z 200-letno časovno distanco odpira tudi aktualna vprašanja za današnjo družbo. Foto: Wikipedia
Zgodba francoske kraljice Marije Antoanete (1755 - 1793) je presek zgodb evropske zgodovine, francoske revolucije in usode ženske, ki si je želela živeti življenje, odmaknjeno od kraljevskih ceremonialov in dvorne etike, kar je povzročilo številna obrekovanja. Soočenje z njeno podobo z 200-letno časovno distanco odpira tudi aktualna vprašanja za današnjo družbo. Foto: Wikipedia
Marija Antoaneta v Mestni hiši

Medtem, ko je bil gledališki projekt, ki je v gledališko formo vnašal žanr televizijske pogovorne oddaje - talk showa -, "dogodek v prostoru", na razstavi osrednjo vlogo zavzema prostor s svojo zgodbo, je zapisala Eva Kraševec, dramaturgija gledališkega projekta.

»Življenje Marije Antoanete je potekalo kot napeta gledališka predstava. Razstava, na kateri ta najbolj znana francoska kraljica v obliki gledališkega objekta za trenutek zastane v času in prostoru, skuša s predstavitvijo emotivnih elementov iz njenega življenja ujeti bežeči spomin na njeno usodo; v bistvu pa govori o potovanju, tako Marije Antoanete, ki na prizorišču umanjka in jo nadomesti obiskovalec, kot tudi spomina."

Scenografija kot galerijski eksponat
Tokratna razstavitev gledališkega objekta je sicer nadaljevanje retrospektive Mateja Filipčiča; v Galeriji Jakopič je konec leta 2009 postavil lastne predstave, prevedene v razstavo gledaliških objektov. "Takrat sem ugotovil, da se scenografski del - prostor, ki ga oblikuješ v neki predstavi - izredno zanimivo postavlja tudi kot galerijski eksponat." Njegovo ukvarjanje s prostorom, manipuliranje in ustvarjanje ambientov, v katere lahko vsadi neko zgodbo, je njegova želja in interes, dodaja. Le da je ta zgodba v predstavi z igralci, v galeriji pa brez njih.

Imaginarna pokrajina Mateja Filipčiča, ki jo je postavil v atriju Mestne hiše, predstavlja fantazijsko razkošlje francoskega dvora in nas želi s pomočjo čustvenega spomina ponesti v fantazmagorijo podobe nekega časa, kot so zapisali ob razstavi. Prostor zaseda zasidrana ladja, ostaline predstave Marije Antoanete ter široko razprt zemljevid srca. Galerijska postavitev je ambientalna, polna simbolike. Že sama ladja kot simbol potovanja naj bi obiskovalca ponesla v spominske pokrajine igre življenja, poleg pa še šahovnica, dežniki kot lovilci solz in bršljan, ki že od antike dalje simbolizira večnost.

Marija Antoaneta za današnji čas
Marija Antoaneta, katere podoba in življenjski slog je močno razburjala javnost, se je v gledališkem dogodku - ta je bil simbolno postavljen v Viteški dvorani Križank na Trgu francoske revolucije - predstavila skozi sodobno formo talk showa, v katerem je prek igralca Marka Mandića spregovorila o svojem življenju skozi pogovor, ki ga je vodila voditeljica talk showa Darja Zgonc. Najbolj znana francoska kraljica, katere življenje je zaznamoval preplet zgodovinskih dogodkov, "zgodb evropske zgodovine, francoske revolucije in usode ženske, ki si je želela živeti svoje življenje, odmaknjeno od kraljevskih ceremonialov in dvorne etikete", kot je zapisal Matej Filipčič, je povzročila tudi val številnih zgodbic in obrekovanj.

Filipčiča je mit, ki se je ustvaril okoli njenega življenja tudi prek številnih ekranizacij in knjižnih obdelav njene osebnosti, vodil v vprašanje "kdo je pravzaprav bila in je Marija Antoaneta danes?" Ob tem se sprašuje o vzporednicah 18. stoletja in današnjega časa, časa, "ko sistem tako kot danes ni več zmogel akumulirati samega sebe", in raziskuje, kaj nam lahko Marija Antoaneta s svojim zgodovinskim zgledom razjasni danes.

Kaj nam Marija Antoaneta lahko pove danes?
Kaj nam torej Marija Antoaneta lahko pove danes, smo povprašali Filipčiča ob odprtju razstave. "To je večno vprašanje in mislim, da si bomo lahko, tako kot danes, tudi čez čas postavljali podobna ali celo enaka vprašanja glede odnosov v družbi, v mediji ali v določenih osebnih, individualnih zgodbah. Ko gledam življenje in usodo Marije Antoanete, se mi to na nek način zdi skoraj kot grška tragedija. Postavlja se mi nešteto vprašanj, za katere mislim, da je prav, da si jih postavlja vsak sam, in tudi jaz bom svoja vprašanja zadržal za sebe."

Razstava, ki jo je drevi v Desnem atriju Mestne hiše odprl podžupan Jani Möderndorfer, s pesmijo Elvisa Presleyja pa je odprtju pospremila tudi Jadrnaka Juras, bo na ogled do 28. avgusta, pospremila pa jo bosta tudi »Zagovor Marije Antoanete« (na katerem bosta tekste brala Darja Zgonc in Marko Mandić, glasbeno točko pa izvedla Jadranka Juras), 21. julija ob 19. uri pred Mestno hišo in okrogla miza »Marija Antoaneta – refleksija« 25. avgusta ob 19. uri.

Marija Antoaneta v Mestni hiši