16-letni Rembrandt naj bi bil po oceni ameriškega strokovnjaka zadovoljni možak na sredi. Foto:
16-letni Rembrandt naj bi bil po oceni ameriškega strokovnjaka zadovoljni možak na sredi. Foto:
Rembrandt: Avtoportret
Rembrant se je rodil v številčni družini premožnemu mlinarju in pekovi hčerki. S pomočjo Pietra Lastmana je v Leidnu tudi odprl slikarski studio, kjer je začel sprejemati prve učence. Kmalu je s svojim delom tako zaslovel, da je ponudbe začel dobivati tudi iz Amsterdama, kamor se je zaradi naročil tudi preselil. Foto: EPA

Arthur Wheelock, ameriški umetnostni zgodovinar pod okriljem narodne galerije v Washingtonu, je prepričan, da je na sliki Jana Lievensa iz leta 1623 ali 1624 prepoznal mladega Rembrandta. Lievens in Rembrandt sta bila v Amsterdamu skupaj vajenca pri Pietru Lastmanu. Wheelock trdi, da je takrat šestnajstletni Rembrandt osrednja figura na Lievensonovem platnu Kvartopirci, le da na tej sliki kasnejšega slikarskega mojstra ne vidimo tako, kot se je videl sam, ampak skozi tuje oči. Mladenič na sliki (tisti v modrem ogrinjalu) se objestno smeji in očitno uživa ob soigralčevi izgubi. Možak je podoben Lievensemu portretu Rembrandta, ki je nastal nekaj let pozneje (1629). Slika, sicer last zasebnega zbiralca, bo do 9. avgusta na razstavi Lievensovih del razstavljena v Amsterdamu.

Čeprav je Lievens kariero začel pred Rembrandtom, ga je zgodovina v preteklosti večkrat napačno označila za njegovega posnemovalca; danes umetnostni zgodovinarji priznavajo, da je imel kvečjemu on vpliv na slavnejšega vrstnika in da mu velja pripisati zasluge za premik v slogu tistega časa.

Raziskovalec lastnega odseva v zrcalu
Rembrandt, ki se je proslavil prav s portretiranjem sodobnikov (poleg tega se je v zgodovino umetnosti zapisal tudi kot eden največjih grafikov), je od mladih let do konca življenja svojo potezo uril z vedno dostopnim motivom, lastno podobo. Tako avtoportreti predstavljajo precejšen delež njegovega opusa. Nekoč so število avtoportretov ocenjevali na 90 slik, a danes je treba to ocenjevati previdneje, saj so njegovi učenci svoje znanje pogosto izpopolnjevali tako, da so kopirali njegove avtoportrete. Vsi Rembrandtovi avtoportreti kažejo resnega, zamišljenega moža, z izjemo tistega iz leta 1628, na katerem se je naslikal kot smejočega se 22-letnika in ki je bil javnosti razkrit lani. Sicer je slovel tudi kot "mojster svetlobe in sence". Na številnih brezčasnih umetninah je upodabil svetopisemske in mitske motive, rad je slikal tudi tihožitja in alegorije. Med njegove najznamenitejše umetnine lahko uvrstimo Nočno stražo, Judovsko nevesto in Abrahamovo žrtvovanje Izaka.