Napredek v infrardeči tehnologiji in tehnikah konzervacije znanstvenikom ponujajo svež vpogled v to, kako so umetniki na skicah eksperimentirali s svobodo, ki si je na velikih platnih niso dovolili. Foto: British Museum
Napredek v infrardeči tehnologiji in tehnikah konzervacije znanstvenikom ponujajo svež vpogled v to, kako so umetniki na skicah eksperimentirali s svobodo, ki si je na velikih platnih niso dovolili. Foto: British Museum
Andrea del Verrocchio, Glava ženske (detajl), ok. 1475
Strokovnjaki risbo ženske s sklonjeno glavo in pogledom pripisuje bodisi Verrocchiu bodisi njegovemu učencu Leonardu; zelo verjetno je, da sta se z njo ukvarjala oba. Foto: British Museum

V Britanskem muzeju je še do 25. julija na ogled razstava italijanskih renesančnih risb, serija malo manj poznanih del nekaterih največjih mojstrov italijanske renesanse, kakršni so Michelangelo, Leonardo da Vinci, Rafael, Tizian, Fra Angelico, Sandro Botticelli in Andrea Mantegna.

V Londonu je pod naslovom Od Fra Angelica do Leonarda: Italijanska renesančna risba razstavljenih več kot 100 del, ki prihajajo iz zbirke florentinske galerije Uffizi ter deloma iz zbirke Britanskega muzeja.

Razstava skuša med drugim osvetliti drugačen odnos do risbe, ki se je spremenil v začetku 15. stoletja v Italiji. Ta premik so narekovali predvsem uporaba perspektive, naslanjanje na klasično umetnost in vedno večji naturalizem v delih. Če je risba sprva služila le kot priprava za večja dela, je okrog leta 1400 dobila status umetnine. Tedaj so se pojavili tudi prvi zbiratelji. Med prvimi risbami, ki so postale del zasebnih zbirk, sta, denimo, risba Mantegne z naslovom Virtus Combusta iz leta 1490 in Leonardova Glava vojščaka iz let od 1475 do 1480 (obe sta med trenutnimi londonskimi eksponati).

Sicer pa razstava obiskovalce spodbuja, naj raziščejo razlike med pripravljalnimi risbami in končnimi slikami. Predstavljene risbe in slike iz različnih evropskih zbirk kažejo, kako so nekatera dela nastajala. Med drugim so na ogled Marijino kronanje Lorenza Monaca, Rafaelov Sveti Jurij, krajina Leonarda da Vincija iz 5. avgusta 1473, ki velja za umetnikovo najstarejše poznano delo in izjemna študija Andrea del Verrocchia Glava žene iz leta 1475 s tušem in ogljem.